Sodišča pri reševanju razveze zakonske skupnosti obvezno (po zakonu) rešujejo tudi vprašanje skrbništva otrok (pri katerem staršu bo(do) otrok/-ci), vprašanje stikov s tistim od staršev, ki nima skrbništva, in preživnina. O vseh teh dilemah (vprašanjih) odloča sodišče v korist otrok. To pomeni, da je primarna naloga, da sodišče ocenjuje, kaj je v korist otrok, šele potem, kaj sta se dogovorila starša, in če ni dogovora, kaj posamezni starš želi.
Gre za specialno zakonsko določbo, ko izjemoma sodišče lahko odloči drugače, kot sta želela starša, lahko celo proti volji obeh, če bi bilo to v najboljšo korist otroka.

Dejstvo je, da odločanje v »najboljšo« korist otroka ni vedno lahko. Zato se sodišča zatekajo k izvedencem, ki pa resnici na ljubo ne opravijo svojega dela vedno temeljito in/ali dobro. To ne pomeni (nujno), da slabo delajo, enostavno je toliko dejavnikov, ki vplivajo na neko družinsko situacijo, da včasih pač končne resnice ne ve nihče, razen vpletenih, ti pa si jo razlagajo vsak po svoje.

Kdo »dobi« skrbništvo nad otroki

Zelo posplošeno lahko rečemo, da statistično (še vedno) več mater kot očetov dobi skrbništvo nad otroki, redkeje očetje, še bolj redko pa se starša dogovorita za skupno skrbništvo. Zlasti v slednjem primeru je še kako pomembno dobro sodelovanje med staršema in ravno zato so ti primeri tako redki.

Višina preživnine

Ravno tako zelo posplošeno lahko rečemo, da znaša preživnina za preživljanje posameznega otroka pri dohodkih staršev (npr. 900–1.000 € neto) med 150 € in 200 €, odvisno od potreb in dejavnosti otroka. Seveda obstajajo primeri bistveno nižjih preživnin, pa tudi višjih. V naši praksi smo imeli ekstremne primere preživnine 80 € oz. v enem primeru celo 40 € na otroka. Navedeno kaže, da je vsak primer treba presojati individualno. Sistem izračuna temelji na prihodkih staršev in stroških oz. potrebah otrok, pri čemer se upoštevajo vsi stroški (npr. šola, vrtec, obleke, hobiji, športne aktivnosti, računalniki, telefoni, dopusti, dejavnosti v prostem času, smučanja in oprema …). Ti izračunani stroški se potem preračunajo na mesečni znesek, ki se potem deli na starša v skladu z njunimi prihodki. Tu seveda prihaja do pogostih manipulacij z namenom prikazovanja najboljšega izida za posameznega starša, ampak na koncu se običajno stvari razjasnijo do te mere, da se da izračunati čim bolj natančno oceno stroškov in preživnine, ki odpade na posameznega starša.

Stiki z otrokom

Glede stikov sodna praksa najpogosteje stoji na stališču, da ima tisti od staršev, ki nima skrbništva, pravico do stikov v obsegu dvakrat na teden med tednom in vsak drugi konec tedna. Potem se delijo prazniki in dopusti na vsakega od staršev po nekem dogovoru, če to ni mogoče, pa o tem odloči sodišče. Stiki staršev in otrok so pravica vseh in če eden od staršev stika ne želi, ga v to nihče ne more prisiliti, enako velja, če stike zavračajo otroci, ki so sicer že starejši in lahko odločajo o svojih željah. Starš, ki ima skrbništvo nad otrokom, bi sicer moral spodbujati otroka k stikom z drugim staršem, a ni vedno tako, in to v praksi povzroča prenekatere probleme. V skrajnem primeru, če en starš preprečuje stike, lahko gre drugi tudi v postopek predodelitve otroka drugemu staršu, ki ima stike onemogočene.

Povzetek pomembnih dejstev:
  • V povprečju (po naših izkušnjah) skrbništvo nad otrokom še vedno dobi več mater kot očetov.

  • Povprečna preživnina znaša na posameznega otroka med 150 in 200 €.

  • Pri odločanju o skrbništvu, stikih in preživnini sodišče odloča o tem, kaj je najboljše za otrokovo korist.

  • Starš, ki otroka nima v skrbništvu in je upravičen do stikov, lahko te (po sodni praksi) dobi/uveljavlja dvakrat med tednom, vsak drugi konec tedna in polovico počitnic.

  • Ko otrok dopolni 10 let, se lahko odloči oz. sodeluje pri odločitvi sodišča, pri katerem od staršev bi raje bil, pri mlajših pa to nalogo opravljajo izvedenci, ki preko pogovora z otrokom poskušajo priti do te ugotovitve.

  • Center za socialno delo pri tovrstnih zadevah poda svoje mnenje in običajno tudi določi želeno preživnino enega ter drugega starša, pri čemer pa sodišče ni vezano na to odločitev in odloča po svojem preudarku.

  • V primeru zlorab lahko uporabite varne hiše in od tam speljete/-mo vse ustrezne postopke za zaščito.

Zanimivosti in primeri
  1. Spor glede skrbništva

    Nobenega dvoma ni, da so najtežji in najzahtevnejši spori glede skrbništva otrok. Imeli smo primere, ko sta se starša dobesedno borila za otroka, med večletnim tožarjenjem je bilo vpletenih več kot pet izvedencev, vsak je pisal svoje mnenje, bili so sumi zlorab otroka, veliko je bilo podtikanja in prelivanja hude krvi. Resnici na ljubo na koncu verjetno nihče ni več vedel, kaj se z otrokom dogaja, kaj želi in kaj je v njegovo najboljšo korist. Sodišče, center za socialno delo in ostale institucije so se sicer trudili, ampak vse zaman, na koncu je najbolj trpel otrok. Zgodba je bila rešena pozitivno, če rečemo v otrokovo korist, po neki salomonski rešitvi tudi z našo pomočjo. Čudežev gotovo ne delamo, se pa trudimo in iščemo rešitve tudi izven ustaljenih okvirjev.

  2. Višina preživnine

    Veliko vlogo pri tovrstnih zadevah igra psihološko vprašanje, kdo je bil razlog za ločitev izmed zakoncev. Nemalokrat ima ta zakonec slabo vest in v postopku izkorišča svojo situacijo. Spomnimo se primera pred leti, ko je žena na tak način izsiljevala nekdanjega moža pri določitvi višine preživnine in s tem celo dosegla enormno preživnino, ki jo je sporazumno sprejel mož, in sicer v višini 500 € za mladoletno hčerko. Da ne bo pomote, mož ni imel tako visoke plače in tako visokega standarda, kot bi si mislili. Moževa plača je znašal nekaj več kot 1.500 €, vendar je nekdanja žena toliko časa vztrajala, da se je vdal, pri čemer smo že bili (pred narokom na sodišču) ustno dogovorjeni, da bo preživnina (čeprav še vedno visoka) znašala 350 €.

Specifičnost postopkov in stres, povezan z njimi

Eno bolj delikatnih področij v civilnem pravu so zagotovo zakonski spori, odločanje o skrbništvu otrok, stikih in preživnini. Običajno gre za izredno stresno situacijo, saj morajo zakonci/zunajzakonski partnerji reševati tako osebne težave razhoda kot tudi vprašanje skrbništva otrok in preživnine, če so ti prisotni. Po nekih raziskavah je razpad zakonske zveze na prvem mestu po psihičnem stresu, ki ga utrpi posameznik, sledi pa izguba službe. To je zelo pomembno upoštevati pri reševanju vprašanj razveze (ločitve) in drugih s tem povezanih zadev, saj čustva pogosto ovirajo realno presojo posameznika. In tu se začne naše delo.

Stranki poskušamo najprej pravno, pogosto pa tudi v obliki čustvene pomoči, svetovati, kaj in kako postopati ter kakšen je potek postopka. Naša pisarna ima z navedenimi zadevami dobre prakse, pri čemer je primarni namen mirna rešitev sporov.

Zlasti, ko so prisotni otroci, je to še kako pomembno, saj bosta taka nekdanja partnerja vse življenje ostala starša svojih otrok in sta prisiljena vsaj v neko obliko sodelovanja glede vzgoje otrok. To sodelovanje pa je sploh na začetku težko, se pa običajno razmere zelo umirijo, ko so doseženi okvirni pravni sporazumi glede skrbništva, stikov in preživnine.

Kot že omenjeno, naša pisarna deluje na tem področju in poskuša po svojih najboljših močeh pomagati ljudem pri rešitvi pomembnega ter težkega področja, kot so razveze, skrbništvo otrok, stiki in preživnina.
Za pomoč nas lahko pokličete v naš klicni center ali se dogovorite za sestanek.