Izvršba

Izvršba je tisti pravni postopek, s katerim lahko posameznik prisili svojega dolžnika k izpolnitvi dolgovane obveznosti. Upnik mora biti pozoren, da zadosti zakonskim pogojem za vložitev izvršbe in izterjavo svoje terjatve. Za vložitev izvršbe mora upnik imeti izvršilni naslov.

Kaj je izvršilni naslov?

Izvršilni naslovi so izvršljiva sodna odločba ali arbitražna odločba, sklep, plačilni ali drug nalog sodišča ali arbitraže in sodna poravnava, izvršljiv notarski zapis, izvršljiva odločba ali listina, za katero zakon, ratificirana in objavljena mednarodna pogodba ali pravni akt Evropske unije, ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, določa, da je izvršilni naslov.

Postopek

Izvršilni postopek se začne na predlog upnika, v katerem morajo biti navedeni podatki o upniku in dolžniku, izvršilni naslov, dolžnikova obveznost, sredstvo ali predmet izvršbe in drugi podatki, ki so potrebni glede na predmet izvršbe.

Kaj je sredstvo oziroma predmet izvršbe?

Izvršba se načeloma opravi le z enim izvršilnim sredstvom, v določenih primerih pa tudi z več. Odločitev katero izvršilno sredstvo predlagati v predlogu za izvršbo in koliko izvršilnih sredstev predlagati, je odvisna od okoliščin posameznega primera.

Izvršilna sredstva, ki so dovoljena po slovenskem pravu za izvršbo za izterjavo denarne terjatve, so:

  • izvršba na nepremičnine,

  • izvršba na premičnine,

  • izvršba na denarno terjatev dolžnika,

  • izvršba na dolžnikova denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet (npr. bankah),

  • izvršba na terjatev, da se izročijo ali dobavijo premičnine ali da se izroči nepremičnina,

  • izvršba na druge premoženjske oziroma materialne pravice,

  • izvršba na nematerializirane vrednostne papirje,

  • izvršba na delež družbenika.

Možna pa je tudi izvršba za uveljavitev nedenarne terjatve. Pogosto se s takšnimi izvršbami poskuša doseči neko dolžnikovo ravnanje ali opustitev. Izvršilna sredstva v takšnem primeru so:

  • izročitev in dobava premičnin,

  • izpraznitev in izročitev nepremičnin,

  • obveznosti kaj storiti, dopustiti ali opustiti,

  • vrnitev delavca na delo,

  • razdelitev stvari,

  • izjava volje (npr. za podajo zemljiškoknjižnega dovolila),

  • izvršba v zadevah glede varstva in vzgoje otrok ter glede osebnih stikov z otroki (predvsem izrekanje denarne kazni).

Izvršba na podlagi verodostojne listine

Izvršba na podlagi verodostojne listine je ena izmed najbolj pogostih oblik izvršbe. Zakon jasno določa kaj vse je lahko verodostojna listina in sicer se kot verodostojna listina štejejo: menica in ček s protestom in povratnim računom, kadar je to potrebno za nastanek terjatve, javna listina, izpisek iz poslovnih knjig, overjen s strani odgovorne osebe, po zakonu overjena zasebna listina in listina, ki ima po posebnih predpisih naravo javne listine. Za fakturo se šteje tudi obračun obresti. Verodostojna listina je tudi pisni obračun prejemkov iz delovnega razmerja v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja.

Sodelovanje z našo odvetniško pisarno

Postopek sodelovanja in vodenja izvršilnih postopkov poteka na način, da nam posredujete višino terjatve in podatke o dolžniku, ki ga želite izterjati. Naša pisarna naredi preliminarno študijo finančnega stanja dolžnika in v primeru, da ocenimo, da obstoji verjetnost izterjave dolga sklenemo pogodbo o sodelovanju. Od podpisa dalje vodimo celoten izvršilni postopek za vas, vi pa le prejmete izterjano terjatev po končanem postopku.

Izkušnje kažejo, da je pri finančno sposobnih dolžnikih uspeh izterjave med 80 % in 90 %. V 10 % do 20 % primerih dolžniki vlagajo ugovore bodisi, ker se z dolgom ali višino ne strinjajo bodisi zaradi zavlačevanja.

Predsodna oz. izvensodna izterjava

S strankami se lahko dogovorimo tudi o izvensodni izterjavi obveznosti pri čemer v takem primeru ni mogoča izterjava odvetniških stroškov od dolžnika in je potreben poseben dogovor o plačilu naših stroškov.