Pogosto so ljudje v precepu, katero pogodbo skleniti, da bo ta najprimernejša in najboljša zanje. Tu se pojavljajo darilna pogodba, pogodba o dosmrtnem preživljanju, izročilna pogodba, pogodba o preužitku ali celo prodajna pogodba.

Pogodba o dosmrtnem preživljanju

V vsakem posameznem primeru je treba posebej ugotoviti, katera pogodba je za vas najbolj primerna, je pa v praksi ta pogodba pogosta, ko si (običajno starejši) človek želi zagotoviti, da bo nekdo zanj skrbel do smrti, on pa mu bo v zameno izročil (neko) svojo nepremičnino.

Skrb tistega, ki bo preživljal starejšo osebo in ki bo (po smrti) dobil neko nepremičnino, gre v smeri fizične skrbi, kot so pomoč pri nakupih, pospravljanju, oblačenju, umivanju in po potrebi plačilo za dom za ostarele.

Nemalokrat pogodbe o dosmrtnem preživljanju sklepamo med starejšimi in njihovimi sosedi, ki so v dobrih odnosih in ki lahko dnevno skrbijo zanje.

Pogodba o dosmrtnem preživljanju velja za tvegano (t. i. aleatorno pogodbo), kar pomeni, da ne vemo, kdaj bo preživljana oseba umrla. Po sklenitvi pogodbe lahko živi še dolgo (30 let) ali pa zgolj leto ali dve. Torej nobena od strank ne ve, kako dolgo bo pogodba trajala.

Te pogodbe so načeloma zelo težko izpodbojne, največkrat pa se uveljavlja tožba, če je bila določena oseba bolna in zlorabljena pri sklenitvi take pogodbe ali če npr. preživljavec ne izpolnjuje svojih obveznosti.

Po smrti osebe, ki je bila preživljana, se preživljavec s pogodbo in dokazilom o smrti vpiše v zemljiško knjigo ter ni vezan na zapuščinski postopek. Ta nepremičnina, ki je predmet pogodbe o dosmrtnem preživljanju, namreč ne sodi v zapuščino.

Pomembno:

Če nastopate v vlogi preživljavca in niste tudi dedič po tistem, ki ga preživljate, je dobrodošlo shranjevati vse račune, ki ste jih imeli v zvezi s preživljanjem. Pa najsi bodo to računi za trgovino, telefon, elektriko, dom ali karkoli drugega, saj vam na koncu lahko FURS zaračuna davek na tisti del, ki ga ne boste dokazali z računi. Povedano drugače, stanovanje, ki ga boste prejeli, bo vredno 100.000 €, računov boste imeli za 20.000 €, FURS pa bo za razliko obračunal davek.

Tisti, ki je upravičen do preživljanja (preživljanec), si lahko pravico do preživljanja izbori tudi za zakonca ali zunajzakonskega partnerja. To je smiselno zlasti tedaj, ko je nepremičnina pisana zgolj na enega in je drugi lahko po smrti prvega zelo oškodovan.

PRAVNA POMOČ:

Če potrebujete pomoč pri svetovanju ali sestavi take pogodbe, ki mora biti v notarski obliki, nas pokličite in se dogovorite na sestanek ali pokličite v naš klicni center za hiter pravni nasvet.

Izročilna pogodba

Izročilna pogodba je podobna pogodba kot pogodba o dosmrtnem preživljanju, s to razliko, da se pri pogodbi o dosmrtnem preživljanju lastninska pravica prenese na preživljavca po smrti preživljanca (torej tistega, ki ga je preživljal), pri izročilni pogodbi pa se lastninska pravica prenese takoj, ko je pogodba sklenjena (oz. je potreben še vpis v zemljiško knjigo).

Druga pomembnost pri izročilni pogodbi je še to, da je namenja sklenitvi z dedičem zapustnika, torej otrokom in zakoncu, ne pa tudi tretjim osebam. Povedano drugače, izročilne pogodbe ne morete skleniti s sosedom, ki ni vaš dedič (tj. otrok).

Tretja pomembnost je, da se morajo vsi otroci s to pogodbo strinjati in jo podpisati, tudi če nekateri niso od nje nič dobili. Zakonec pri pogodbi lahko sodeluje, ni pa nujno, lahko je sklenjena brez njega.

Tudi v izročilni pogodbi si oseba, ki izroča premoženje, lahko izbori pravico do dosmrtnega preživljanja zase in za zakonca ali zunajzakonskega partnerja.

Pogodba o preužitku

Ta pogodba se v modernejših časih po naših izkušnjah redko uporablja, v preteklosti se je pogosteje.

S pogodbo o preužitku preužitkar (lastnik) izroči in prepusti prevzemniku v last ter posest nepremičnine z vsemi pritiklinami, premičninami, zgradbami in pripadajočimi pravicami ter obveznostmi, prevzemnik pa se zaveže, da bo skrbel za preužitkarja.

Gre za podobno pogodbo, kot sta prejšnji dve, prav tako kot pri izročilni pogodbi pa se lastninska pravica prenese takoj in ne šele po smrti preužitkarja.

Tudi ta in izročilna pogodba morata biti sklenjeni v obliki notarskega zapisa.