»Ius civile vigilantibus scriptum est.«
(Civilno pravo je pisano za budne.)

Gornji pregovor izhaja iz rimskega prava in govori o zastaranju. Kdor svoje pravice ne uveljavlja pravočasno, jo izgubi. Ostane mu še t. i. naturalna pravica, ki pa se ne more izterjati. V RS je splošni zastaralni rok pet let, v odškodninskih zadevah pa tri leta (izjemoma več, glej vprašanja in odgovore), zato previdno!

Najpogosteje nastane škoda pri prometnih nesrečah (z vlakom, avtobusom, letalom, ladjo), delovnih nesrečah in drugih nesrečah v povezavi z delom (pogoste so poškodbe gradbenih delavcev) ter navadnih nesrečah (npr. poškodba zaradi spolzkih tal, poškodba zaradi neutrjenih bankin, poškodba zaradi padca ledene sveče s strehe).

Odškodninski zahtevek

Odškodnina se običajno naprej uveljavlja preko odškodninskega zahtevka. Z odškodninskim zahtevkom se želimo izogniti sodnim sporom in tožbam. Odškodninski zahtevek se običajno naslovi na povzročitelja škode, včasih pa je težko ugotoviti, kdo to je. To bodo primeri kakšnih poškodb, povezanih s cestami (npr. pluženje, led, posipanje ...), ko ne vemo, kdo je lastnik, upravljavec ceste ipd., in je to treba ugotoviti.

V odškodninskem zahtevku se opredelita vsebina zahtevka, torej kaj se je zgodilo, in protipravno (nezakonito) dejanje, ki ga je storil povzročitelj škode. V nadaljevanju se v odškodninskem zahtevku opredeljujejo potek zdravljenja in končno posamezni segmenti materialne ter nematerialne škode (telesne bolečine, duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, strah, skaženost). Če z odškodninskim zahtevkom nismo uspešni, je treba vložiti tožbo.

Odškodninski zahtevek lahko vloži naša pisarna (običajno) brezplačno. Stroške dobimo povrnjene od nasprotne stranke, zlasti če gre za izplačilo odškodnine od zavarovalnice.

Za več informacij nas lahko pokličete in se dogovorite za sestanek ali pa pokličete v naš klicni center in dobite takojšnje informacije glede vaše zadeve ter kaj se najbolj izplača.

Do odškodnine ste upravičeni v več situacijah, vsaka je seveda odvisna od konkretnega primera. Zlasti bodo to primeri:

  • prometnih nesreč (zaradi povzročitve drugega voznika, zaradi neustrezne ceste, poškodbe …),

  • nesreč v letalu, na vlaku, ladji (drugem plovilu),

  • delovnih nesreč na delovnem mestu (padec z neustrezne lestve, gradbene nesreče …),

  • nesreč izven delovnega mesta (betoniranje, menjava strehe),

  • nesreč pri padcih zaradi neustrezne podlage (voda, led, drugi spolzki tereni),

  • nesreč na javnih površinah (otroška igrala, igrišča),

  • nesreč na javnih prireditvah (koncerti, predstave),

  • nesreč pri demonstracijah,

  • nesreč pri uporabi izdelka s stvarno napako (npr. mobilnik pri polnjenju zagori),

  • nesreč pri operacijah in drugih zdravniških posegih (zaradi zdravniške napake, odsotnosti pojasnilne dolžnosti),

  • nesreč zaradi nepravilnega zdravljenja bolezni (npr. jemanje napačnih zdravil),

  • nesreč v zvezi z domačimi živalmi (npr. ugriz odvezanega psa),

  • nesreč pri divjih živalih (npr. napad medveda zaradi neustreznega odstrela lovske družine),

  • nesreč pri športni dejavnosti (npr. nešportni udarec, ki povzroči zlom).

Takoj, ko ste bili udeleženi v prometni ali drugi nesreči, lahko pokličete v naš klicni center, kjer vam damo prve osnove informacije o tem, kaj storiti že na kraju nesreče, da vas ne bodo policisti, ali kdorkoli drug, oškodovali pri vaših pravicah.

Višine odškodnin

Višina odškodnine je odvisna od posledic, ki jih je pustila posamezna škoda oz. škodni dogodek. Pri materialni škodi (npr. prometna nesreča avtomobila) se plača škoda, ki ustreza vrnitvi v prejšnje stanje, torej da ima oškodovanec približno enako vrednost vozila, kot jo je imel pred nesrečo. Pri poškodbah na telesu idr. (t. i. nepremoženjska škoda) pa je ocena škode nekoliko težja. Običajno se merijo telesne in druge bolečine v dnevih ter po intenziteti (zelo hude, srednje hude ...). Za primer naj navedemo, da je pri prometni nesreči za nateg vratnih mišic in bolniško odsotnost (1–1,5 meseca) povprečna višina odškodnine od 1500 do 2500 €. Na splošno so odškodnine v Sloveniji nizke in po našem mnenju podcenjene. Za primer naj navedemo, da sodišča za posege v zasebnost (npr. žalitev časti in dobrega imena) prisojajo odškodnine v višini 1–15 povprečnih neto plač, včasih tudi manj. Tako se postavlja vprašanje, ali se v določenih primerih odškodnina sploh izplača vtoževati, če je pričakovani rezultat manj kot nekaj tisoč evrov, stroški pa hitro lahko presežejo znesek odškodnine.

Na področju višine odškodnin ima Slovenija še veliko prostora za rast in izboljšave. Pav tako ni priznana kaznovala odškodnina, kar po našem mnenju ni pravilno. Naša pisarna veliko truda in pozornosti posveča ravno tem temam, kjer je in bo treba spremeniti stališča ter ne nazadnje sodno prakso. Pot nikakor ne bo lahka, ampak nekdo bo pač moral ugrizniti v to kislo jabolko.

Posebne oblike odškodninske odgovornosti

V določenih primerih že sam zakon določa, da zaradi posebne povezave med povzročiteljem in neko osebo za povzročeno škodo odgovarja ta druga oseba. Navedeno velja za skrbnike oseb z motnjo v duševnem zdravju, za starše, delodajalca, pravne osebe in državo, ko so povzročitelji izvrševalci oblasti (policija, državne bolnišnice, državne šole). Poleg tega zakon določa tudi odgovornost za primere, ko država nastopa kot neke vrste garant, tj. v primerih, ko bi bilo nepravično, če bi škodo nosil posameznik sam – odškodnina zaradi škode, ki so jo povzročile divje živali, odškodnina zaradi neupravičene obsodbe in odvzema prostosti, odškodnina zaradi škode, nastale kot posledica obveznega cepljenja, odškodnina zaradi predolgih sodnih postopkov, odškodnina žrtvam nasilnih kaznivih dejanj, odškodnina zaradi škode, nastale zaradi terorizma in javnih demonstracij, odškodnina zaradi razlastitve, odškodnina žrtvam vojnega in povojnega nasilja itd.

Odškodnina v primeru razlastitve

Do odškodnine pa ste upravičeni tudi v primeru razlastitve. Država vas lahko razlasti, če izkaže javno korist in da je za dosego te izvedba ukrepa razlastitve nujno potrebna ter je javna korist razlastitvenega namena sorazmerna s posegom v zasebno lastnino. Država mora prav tako dokazati, da ne razpolaga z drugo ustrezno nepremičnino. Lastniku razlaščene nepremičnine pripada ustrezna odškodnina oziroma enakovredna nadomestna nepremičnina.

Zanimivosti in primeri
  1. Najbolj »nor« primer, ki smo ga obravnavali, je bil, ko je bil neki športni dogodek, kjer so ljudje sami izdelovali letalne naprave, ki so letele s skakalnice v vodo. Eden od udeležencev si je pri pristanku zlomil obe zapestji in je tožil organizatorja, ker ga ni opozoril, da je njegova letalna naprava neustrezna. Z odškodnino je v majhnem delu uspel, torej tudi Slovenija ni nobena izjema pri absurdnih odškodninah. 

  2. Kolesar padel na začasnem železnem mostu

    Imeli smo primer, ko je kolesar s kolesom specialko zapeljal na kovinski začasni most, ki je bil sestavljen iz kovinskih plošč. Te plošče so imele reže, široke 2–3 cm, in naša stranka je zapeljala znotraj reže, kar ji je zagozdilo kolo ter je hudo padla in se poškodovala, prav tako se je poškodovalo kolo. Na žalost nismo uspeli z odškodninskim zahtevkom niti s tožbo na prvi stopnji. Kljub našemu trdnemu prepričanju, da je stranka do odškodnine upravičena, ker je bil to vojaški most in neustrezen, pa sodišče I. stopnje ni sledilo našemu prepričanju in stališču. Na žalost se stranka ni odločila za pritožbo, ker smo jo korektno opozorili, da obstaja verjetnost, da bo zadevo treba peljati tudi do vrhovnega ali ustavnega sodišča. Torej ta »zgodba« z začasnim kovinskim vojaškim mostom ostaja še nerešena za prihodnost.

  3. Padec z lestve

    Naša stranka je padla z majave lestve kot zaposlena pri enem izmed večjih trgovcev v Sloveniji. Čeprav je trgovec – delodajalec – vztrajno trdil, da je sama kriva, da je padla z lestve, nam je uspelo dokazati, da je bila lestev dotrajana, stara in majava, kar je bil posledično razlog za padec. Naša stranka je bila v četrtem mesecu nosečnosti in pri višini odškodnine smo uveljavljali tudi to dejstvo, ki je vplivalo na višjo končno odškodnino.