Pravni nasveti in pravno svetovanje

  • Strokovni nasveti

  • Hitro svetovanje preko klicnega centra

Dve izmed glavnih dejavnosti odvetnika in odvetništva sta gotovo pravno svetovanje in zastopanje. Pravni nasveti so tisti, s katerimi se odvetniki srečujemo vsak dan, praktično na vsakem »ovinku«. Praktično vsak, ki ima tri minute časa, že prosi za pravni nasvet, pa naj si bo to na poroki, rojstnem dnevu, igranju nogometa, pijači … Vse možne situacije.

Po naših izkušnjah ima praktično vsak človek v nekem trenutku življenja vsaj eno (običajno pa več) pravno vprašanje.

Vsak dan potrebujemo pravne nasvete

Gotovo lahko rečemo, da je ravno pravno svetovanje ali neki pravni nasvet tista bistvena naloga odvetnika, ki se začne praktično s trenutkom, ko stranka vstopi v odvetniško pisarno. Takoj ali čim prej po tem, ko stranka pove svojo zgodbo, zadevo ali podobno, pričakuje, ali bolje rečeno želi, pravni nasvet.

Če je le mogoče, pravni nasvet damo takoj in v celoti predstavimo, kako vidimo pravno sliko situacije. Določene zadeve na žalost terjajo večji angažma. Naštudirati je treba spis, zadevo, preveriti teorijo in sodno prakso, šele temu lahko sledi pravno svetovanje. Običajno tega zaključimo s študijo ali krajšim pravnim nasvetom/mnenjem, saj je pisana beseda tista, ki daje zadevi veljavo.

Naša pisarna preko klicnega centra omogoča hitre in učinkovite pravne nasvete za pridobivanje prve informacije, kako in kaj postopati v neki zadevi. Pri tem pa plačate, kolikor porabite, nasveti pa so tudi cenovno ugodni.

Razočaranje, če nasvet ni po željah stranke

Zanimivo je, da so ljudje nemalokrat razočarani, če jim korektno pravno svetujemo, da se določena zadeva »ne izplača« ali da je precej tvegana, da bodo stroški postopka lahko višji od pričakovane tožbe ipd. Njihovo razočaranje je, človeško gledano, razumljivo, kljub temu pa s tako predhodno študijo zadeve privarčujejo veliko časa, denarja, energije in frustracij, ker se v zadevo niso spustili. Seveda so določeni mejni primeri, ko človek zavestno prevzame tveganje neuspeha, ampak velja izpostaviti, da nobena (niti malo pričakovana) izguba ni lahka.

Dober pravni nasvet je (zlasti) tisti, ki oceni situacijo, četudi možnosti niso dobre, saj vam lahko privarčuje veliko časa in denarja. Kljub temu pa, ne glede na (včasih) slabšo prvo možnost, se v praksi zadeve nemalokrat obrnejo, zato je vsaka zadeva unikatna in jo je vredno preveriti.

Ocena tveganja – cost/benifit

Skladno z navedenim je tako predhodna ocena tveganja s pravnim nasvetom lahko izrednega pomena. Danes se veliko ljudi poslužuje pravnih nasvetov/mnenj pred odločitvijo o nadaljevanju neke sporne zadeve. Ta pravni nasvet pa nenazadnje koristi tudi nam in pomaga pri pripravi nadaljnjih korakov v določeni pravni zadevi.

Pravno zastopanje

  • Psihologija zastopanja

  • Priprava strank na sodišče in zaslišanje

  • Molk odvetnika v v pravem trenutku je lahko odločilen

Pravno zastopanje predstavlja zastopanje pred sodišči, inšpekcijami, policijo, CSD in drugimi organi ter organizacijami. Pravno zastopanje na sodiščih je eno izmed najbolj pogostih opravil, ki jih opravljamo odvetniki in odvetniške pisarne. V Angliji imajo na primer celo ločene odvetnike, ki zastopajo na sodiščih (t. i. Barrister) in odvetnike, ki pravnega zastopanja na sodiščih ne izvajajo oz. prakticirajo. V tuji praksi se uporablja izraz litigation lawyer.

Ključna naloga pravnega zastopanja na sodiščih je v dobrem nastopu in psihologiji posameznega odvetnika.

Naša praksa pri zastopanju na sodiščih idr.

Naša praksa je, da pravno zastopanje tako na sodišču, policiji kot drugod dodelimo kolegom iz naše pisarne. Dejstvo je, da nismo vsi za vse, in posamezno zadevo ter stranko dodelimo najustreznejšemu kolegu iz pisarne.

Nemalokrat se je izkazalo, da je ravno drugačna osebnost/persona posameznega odvetnika odigrala ključno vlogo pri rešitvi kakšne zadeve.

Načeloma se kolegi iz pisarne ločimo po področjih (civilno, kazensko, gospodarsko), kljub temu pa včasih osebnostno določeni zadevi bolj ustreza drug posameznik in temu delu pravnega zastopanja posvečamo veliko vrednost.

Ni pomembno samo, da se odvetnik in stranka razumeta, pomembna sta tudi znanje ter odnos posameznega odvetnika do zadeve in do nasprotne stranke. Ravno pri pravnem zastopanju na sodišču se to lahko izkaže kot ključno, zato se trudimo zadeve in kolege skrbno izbirati v posamezni zadevi.

Priprava stranke na obravnavo in zaslišanje

V naši pisarni je ena pomembnih nalog, da stranki predstavimo, kako potekajo zadeve na sodišču in kako poteka zaslišanje pred sodnikom. Večina ljudi ni seznanjena ali soočena s tem dejstvom in jim ti nasveti zelo prav pridejo. Pogosto do nas pristopajo ljudje, ki se morajo udeležiti neke obravnave kot priče in jih te informacije zanimajo. Zlasti jih zanima, kakšne pravice imajo, ali morajo pričati in podobno. Določene odgovore na ta vprašanja lahko najdete med našimi vprašanji in odgovori, za več informacij pa lahko pokličete v naš klicni center ali se oglasite na sestanek po nasvet.

Zanimivosti

  1. Ste vedeli, da je bil velik humanist Mohandas (Mahatma) Gandhi odvetnik, ki se je držal načela, da ne zastopa ljudi, ki so krivi, razen če so priznali svoja dejanja.

    V enem primeru je stranka Gandhiju neresnično predstavila dejstva in ko je sredi sodne obravnave laž prišla na dan, je Gandhi prekinil razpravo in zahteval, da se zahtevek njegove stranke zavrne. Da ne bo pomote, stranka je vedela za to Gandhijevo načelo in je na koncu (po Gandhijevem prepričanju) celo čutila olajšanje (povzeto po Mohandas M. Gandhi, Moji eksperimenti z resnico, 2010).

  2. Mediacija je danes že (bolj ali manj) splošno znan postopek, kjer se, s pomočjo mediatorja, poskuša rešiti spor med strankama, ki imata (običajno) spor na sodišču.

    Prednost mediacije je, da je postopek hiter, relativno poceni in relativno uspešen. Marsikateri spor se reši na mediaciji, zlasti na gospodarskem področju, kjer stranke nimajo časa in denarja, da se zadeva vleče, če ni res nujno. Dobra stran mediacij je, da lahko tudi odvetniki sami nastopamo na mediacijah za naše stranke in njihova prisotnost ni nujna. Če se na mediaciji doseže soglasje, se lahko sklene sodna ali izvensodna poravnava, s čimer je zadeva končana hitro in v interesu vseh strank. Imamo pa zanimivo anekdoto, ko je stranka zamenjevala pojem mediacije in meditacije ter vseskozi govorila o »meditaciji«, ki se bo izvedla. Kljub večkratnim poskusom popravka pojma mediacija očitno ni prepoznala in je vneto ter vseskozi uporabljala napačen izraz. Zaradi diskretnosti in dejstva, da je nismo želeli spraviti v neugoden položaj, pa tega dejstva nismo nikoli izrecno povedali stranki, smo pa »meditacije« dobro opravili.

  3. Vsi ali večina odvetnikov, tožilcev in kazenskih sodnikov imamo poklicno deformacijo glede krivde obdolženih, seveda vsak v svojo smer. Tožilci vedno vidijo zadaj neko zgodbo, torej tudi, če se izkaže, da je bil posameznik nedolžen v neki stvari, se hitro najde kakšna pripomba, da je bilo zagotovo nekaj »zadaj«, da se kar tako ne bi znašel na sodišču. Odvetniki, logično, včasih preveč verjamemo svojim strankam in vneto zagovarjamo nedolžnost svojih strank, sodniki pa so tam nekje vmes ali celo bolj na strani tožilstva. To seveda ne velja niti za vse sodnike niti ne za vse tožilce in verjetno odvetnike ter prav tako ne vedno. Vsekakor pa so ta razmerja in prepričanja zanimiva ter pogosto pripeljejo do burnih razprav.