Nemalokrat pride do situacije, ko se določena oseba odpove dedovanju po zapustniku. Bodisi je že kaj prejel za časa življenja bodisi so to druge okoliščine, ki pripeljejo do te situacije.

V pravu je uveljavljeno splošno pravilo, da odpoved dedovanju, ki še ni uvedeno, ni veljavna. Kljub temu pa Zakon o dedovanju omogoča t. i. sporazum o odpovedi neuvedenemu dedovanju prav za ureditev primerov, kot je zgoraj omenjeni, pri čemer določa zelo stroge pogoje za veljavnost takšnega sporazuma.

Sporazum o odpovedi neuvedenemu dedovanju se lahko sklepa le med zapustnikom in njegovim potomcem ali zakoncem. Sporazum mora biti sklenjen v obliki notarskega zapisa.

S sporazumom se potomec oziroma zakonec odpove dediščini, ki bi mu šla po smrti bodočega zapustnika (torej prednika ali zakonca). Če se je dediščini odpovedal potomec, takšna odpoved velja tudi za njegove potomce, razen če ni s sporazumom o odpovedi ali z morebitnim kasnejšim sporazumom določeno drugače.

Izjava o odpovedi neuvedenemu dedovanju je nepreklicna, brezpogojna in mora zajemati celotno dediščino. Le v primeru, da je takšna izjava izsiljena, podana zaradi grožnje ali zvijače oziroma zmote, lahko dedič zahteva razveljavitev izjave.

Za ostale dediče pa takšna izjava pomeni, da ko sodišče ugotavlja zakonite dediče, se šteje, kot da bi dedič, ki se je odpovedal neuvedenemu dedovanju, umrl pred zapustnikom, in to brez potomcev. Če pa se je dedič odpovedal dedovanju le v svojem imenu, se šteje, da je le on umrl pred zapustnikom, na njegovo mesto pa vstopijo njegovi potomci.

Primer:

Za lažjo predstavo posledic sporazuma o odpovedi neuvedenemu dedovanju: Janez je imel tri sinove. Najstarejšemu sinu je podaril celotno kmetijo, da jo bo lahko obdeloval s svojim sinom Tinetom, v zameno pa je od njega zahteval, da se odpove dedovanju po njem. Ko je Janez umrl, so bili vsi trije sinovi poklicani k dedovanju na pristojno sodišče. Najstarejši sin je sodišču predal sporazum o odpovedi neuvedenemu dedovanju, s katerim se je dedovanju odpovedal le v svojem imenu. Ker se je odpovedal le v svojem imenu, je na njegovo mesto vstopil njegov sin Tine in dedoval po dedu Janezu tisti delež zapuščine, ki bi pripadal njegovemu očetu. Če bi pa se najstarejši sin odpovedal dedovanju v svojem imenu in v imenu svojih potomcev, Tine ne bi dedoval namesto svojega očeta, ampak bi si celotno zapuščino razdelila preostala dva Janezova sinova.

PRAVNA POMOČ:

Če potrebujete pomoč pri svetovanju glede dedovanja, pokličite v naš klicni center za hiter pravni nasvet ali se preko drugih kontaktov dogovorite za sestanek.