Prekrški

Prekrški so v primerjavi s kaznivimi dejanji manjša dejanja ali dejanja nižje stopnje delikta. Nemalokrat se prekrški in kazniva dejanja prekrivajo v smislu, da je npr. kršitev javnega miru prekršek (prepir dveh), če pa pride do pretepa in poškodbe, pa že lahko govorimo o kaznivem dejanju. Torej je v vsakem posameznem primeru potrebna presoja, ali gre za prekršek ali kaznivo dejanje.

Nemalokrat policisti ne ločijo ali nepravilno uporabijo sankcijo (kazen) za neko storjeno dejanje. Npr. najprej storilca kaznujejo za prekršek zaradi pretepa, potem pa iz istega dogodka storilcu »obesijo« še kaznivo dejanje npr. povzročitve lahke telesne poškodbe. Tako ravnanje pa ni zakonito, saj krši uvodni načelo ne bis in idem.

Enake težave se pojavljajo tudi pri drugih kvalifikacijah prekrškov, zato je potrebna posebna previdnost.

Pritožba/ugovor na prekršek

Glede na to, da so prekrški manjše narave in kazni nemalokrat nizke, se postavlja vprašanje smiselnosti vlaganja pravnih sredstev/pritožbe zoper odločitve državnih organov. Zlasti tu mislimo na manjše kazni za parkiranje, manjše radarske zneske, varnostne pasove, uporabo telefonov ipd. S polovično globo namreč dosežete že polovico nižjo kazen in naši stroški lahko kaj hitro presegajo višino kazni, zato je smiselno pri teh zadevah razmisliti.

Nemalokrat pa se odloča o hujših posledicah, kazenskih točkah, odvzemih vozniških dovoljenj ipd., ko pa so zadeve bolj resne. Nemalokrat ljudje opravljajo vožnjo (prevoze) kot poklic in v teh primerih so pritožbe lahko zelo pomembne. Izpostaviti velja, da pot do uspeha v prekrškovnih zadevah ni lahka, in sicer zaradi več razlogov, ki niti niso toliko pomembni. Na žalost imamo sistem kaznovalnega prava bolj naravnan v smislu, da je vsak kriv, dokler ne dokaže svoje nedolžnosti. Torej ravno obratno, kot bi moralo biti in kot načelo velja v kaznovalnem pravu, torej in dubio pro reo (v dvomu v korist obdolženega).

Na žalosti sta načelo in pregovor (in dubio pro reo, v dvomu v korist obdolženega) mrtva črka na papirju, ki v praksi igrata ravno nasprotno vlogo, zato je boj z oblastmi nemalokrat težak, dokazovanje pa hudičevo težko (t. i. probatio diabolica ali hudičevo dokazovanje).

Roki in tek rokov

Roki in upoštevanje rokov pri prekrških ter kaznivih dejanjih tečejo oz. se začnejo z dnem po prejetju določene odločbe/pisanja in tečejo do izteka zadnjega dne. Če ste odločbo prejeli 20. 2. in imate osem dni za ugovor, to pomeni, da morate oddati pritožbo najkasneje osmi dan, tj. 28. 2. do polnoči, in sicer priporočeno na pošto. Nekatere pošte delujejo do pozne ure ali celo do polnoči, se pa to precej spreminja, zato previdno. Če je osmi dan nedelja, praznik ali dan, ko organ ne deluje, se rok prenese na naslednji delovni dan. Če bi bil 28. 2. nedelja, bi se rok iztekel na ponedeljek.

Sobote, nedelje in prazniki se štejejo v roke z izjemo, če se rok izteče na dela prost dan, se rok prenese na naslednji delovni dan.

Inšpekcijski postopki

Inšpekcijski postopki so sicer upravni postopki, kjer inšpektorji preverjajo zakonitost delovanja posameznih pravnih oseb, zavodov, društev idr. Verjetno ni pretirana izjava, da je največji problem inšpekcijskega nadzora ravno v pretirani birokratizaciji predpisov, pri čemer gotovo ne gre vseh inšpektorjev metati v isti koš. Nedvomno pa je po našem mnenju naša državna uprava še vedno pretirano birokratizirana, toga in nezmožna prilagajanju življenjskim razmeram. Pravo je oz. bi moralo biti življenjska izkušnja in bi iz nje moralo izhajati. To pomeni, da se posamezni državni organi in inšpektorji ne bi smeli držati stroge črte zakona (viva vox legis), ampak bi morali dopuščati širše (življenjsko) polje presoje. Za to ne potrebujemo nobenih novih zakonov, samo malo zdrave pameti.

Naša pisarna zastopa stranke proti inšpekcijskim organom (davčni, tržni, delovni in drugi) in pri tem temeljimo na sodelovanju naše stranke (naše pisarne) z inšpekcijo, ki obravnava določeno zadevo. Izkušnje kažejo, da pogosto lepa beseda lepo mesto najde, vsekakor pa se vedno trudimo iz dane situacije izvleči najboljše.

Kazni v inšpekcijskih postopkih so nemalokrat visoki in »prijazni« inšpektorji vam bodo pogosto odsvetovali odvetnika, saj jim je tako lažje, na koncu pa bo kazen visoka in rezultat porazen. Naš doprinos v tekočih postopkih se je pogosto izkazal za dobrodošlega in je bistveno izboljšal situacijo stranke.

Zanimivosti in primeri

  1. Napad na mamo nekdanje žene

    V eni prekrškovni zadevi je bila naša stranka obtožena storitve prekrška, kjer naj bi napadla mamo nekdanje žene. Priča – napadena mama – je pričala, kako naj bi jo naša stranka napadla in ji grozila, pri čemer to ni bilo res, je pa bila naša stranka nesramna do nje. Ob uspešni obrambni nam je uspelo doseči sodni opomin brez denarne kazni in stroškov postopka.

  2. Vinjeno stanje voznika in prometna nesreča po neumnosti

    Zanimiv je tudi primer zastopanja pred sodnico za prekrške, ko je naša stranka v vinjenem stanju prepakirala vozilo z enega parkirišča na drugega in pri tem prepeljala cca 100 m po cesti. Ko je parkirala vozilo, je po nesreči zadela drugo vozilo, lastnik je bil zraven in je zahteval denar za poškodbo. Ker je naša stranka to osebo poznala, je mislila, da se šali, kar se kasneje, ko je ta poklicala policijo, ni izkazalo za resnično. Policija je dala naši stranki pihati in napihala je za odvzem vozniškega dovoljenja, kar je policija tudi storila in ji prepovedala vožnjo. Naša stranka je zadevo s sosedom hitro rešila, kar pa ni bilo dovolj za sodnico za prekrške. Zagrožena kazen je bila najmanj 1200 € in 18 kazenskih točk oz. odvzem vozniškega dovoljenja. Prav tako bi morala plačati 300–500 € stroškov postopka. Z našo pomočjo in uspešno obrambo (stranki smo svetovali, da se vse prizna) nam je uspelo doseči kazen pod minimalno zakonsko mejo, in sicer 600 € ter brez stroškov postopka. S sodnico pa smo se dogovorili, da bi naša stranka oddelala še teh 600 € v družbeno korist. Za vozniško dovoljenje pa smo dosegli odlog izvršitve kazni in ji to ni bilo odvzeto.