Pritožbe na postopke policistov

Pritožbe na postopek policistov pridejo v poštev, ko vam policisti kratijo temeljne človekove pravice. Nemalokrat se zgodi, da policisti prekoračijo svoja pooblastila in naša pisarna je sodelovala v nemalo tovrstnih postopkih, kjer policisti »malo« zlorabijo svoja pooblastila.

Pritožba na postopek policista sama po sebi ne predstavlja umika/ustavitve prekrškovnega ali kazenskega postopka, ker gre za ločen postopek, včasih pa se reši tudi prekršek ali kaj drugega v tem postopku.

Sestava pritožbe

Pritožbo je treba pravilno sestaviti. Izpostaviti in poudariti je treba kršitev človekovih pravic in ne toliko samega prekrška ali kaznivega dejanja, ki je bilo domnevno storjeno. Pritožba mora biti natančen povzetek dejanskega stanja, opredeliti pa je treba tudi, katere človekove pravice so bile kršene.

PRITOŽBENI ROK je 45 dni od dneva kršitve človekovih pravic.

Pomiritveni postopek

Je predfaza postopka, ki omogoča, da se zadeva reši na miren način pred komandirjem policijske postaje. Če ni dogovora med policistom in stranko, gre zadeva v reševanje na senat na ministrstvo.

Zanimivosti in primeri

  1. Prekršek zaradi spora s sosedom

    Obravnavali smo primer, ko je sosed napadel soseda (našo stranko) in ga pri tem je izzval na pretep. Naša stranka se je v razburjenju uprla in tudi sama sosedu izrekla nekaj grobih in grdih besed. Po nekaj izmenjanih besedah se je zadeva umirila in sta šla vsak svojo pot. Sosed je po dogodku našo stranko prijavil na policijo, da je bil napaden in ogrožen, čeprav je bila situacija ravno obratna. Policija je izvedla postopek in kaznovala našo stranko brez da bi z njo sploh opravila korekten razgovor in brez preverjanja dejanske situacije. S pritožbo na postopek policista smo uspeli in dosegli v pomiritvenem postopku, da je policist priznal, da ni ravnal pravilno, prav tako je bil posledično tudi umaknjen plačilni nalog in kazen, ki je bila izdana naši stranki. S tem ko policist ni opravil postopka zakonito in upošteval tudi pravic naše stranke so bile kršene njene človekove pravice zaradi česar je bila pritožba utemeljena.

  2. Prometna nesreča

    Naša stranka je bila udeležena v prometni nesreči. Ker je prišlo le do blagega stika vozil, ki sta si pripeljali nasproti na ozki cesti sta se dogovorili, da vsaka stranka (udeleženec) krije svojo škodo. Po nesreči je nasprotni udeleženec prijavil zadevo policiji in trdil, da je naša stranka pobegnila s kraja nesreče. Policisti zadevo niso natančno raziskali in so naši stranki izdali predlog sodniku za prekršek in celo kazensko ovadbo. Na tako enostransko postopanje policista, ki ni natančno opravil kraja ogleda prometne nesreče in »določil« našo stranko za krivca smo se pritožili in uspeli, saj so bile naši stranki z neenakim obravnavanjem kršene njene človekove pravice.

  3. Prometna nesreča s »povoženim« pešcem

    Podoben primer kot prejšnji je bil, ko je naša stranka povozila (oplazila) pešca in so jo nezakonito obravnavali, niso priznali njenih pravic. Problem je bil, ker naša stranka ni imela izpita in so ji hoteli ne samo »naprtiti« prometno nesrečo, ampak tudi vso škodo, ki je nastala. Naša stranka se ni želela razbremeniti odgovornosti, ker ni imela izpita, nikakor pa ni želela zaradi tega razloga odgovarjati za nesrečo. Torej vožnja brez izpita ali pod vplivom alkohola je samostojen prekršek in ni neposredne povezave z neko prometno nesrečo, v kateri je bila taka oseba udeležena. Policisti pa pogosto to povezujejo, torej npr. hitrost, alkohol, vožnjo brez izpita avtomatično z neko prometno nesrečo, ki se je zgodila in to ni samo napačno, ampak je tudi nezakonito. V vsakem primeru je potrebno presojati dokaze ali je za prometno nesrečo dejansko odgovoren voznik, ki je bil brez izpita, alkoholiziran ali je prehitro peljal. In to je bistvo našega dela, da to preverimo in ustrezno ukrepamo.

Takih in podobnih primerov je še veliko. Pritožbe raje ne pišemo, če ocenjujemo, da je uspeh malo verjeten oz. da ni pričakovati uspeha.