Pri posesti gre za dejansko oblast nad stvarjo, ki je na zunaj razvidna. Če držite v rokah mobilni telefon, ga imate v posesti. To pa še ne pomeni nujno tudi, da je telefon vaš v smislu lastnine. Posestnik je na premer najemnik, ki ima lahko varstvo pred lastnikom. Motenje posesti nastopi, ko nekdo omejuje posestnika pri izvajanju svoje posesti (npr. sosed postavi na skupni hodnik pralni stroj in s tem ovira prehod na hodniku, najemodajalec zamenja ključavnico in najemniku s tem prepreči vstop v stanovanje).

Rok za vložitev tožbe je 30 dni, odkar ste izvedeli za motenje (t. i. subjektivni rok), oz. maksimalno eno leto, odkar je prišlo do motenja (t. i. objektivni rok).

Sodno varstvo posesti

Do posestnega varstva je upravičen tisti, ki je imel/užival zadnjo mirno posest. To je tisti, ki je zadnji dobil in imel posest brez sile, grožnje ali na drugačen prisilen način. Če vam sosed dovoli dostop do njegove kleti in da v njej spravite kolo, ste s tem dobili mirno posest. Enako je, če vam kdo posodi kolo. Če vi nočete vzeti kolesa ven iz kleti, ko vas sosed pozove, vam ga sosed ne more vreči ven, ker ste vi imeli zadnjo mirno posest in ga lahko tožite na motenje posesti. Enako je z vrnitvijo posojenega kolesa. Ima pa sosed pravico tožiti na vrnitev lastninske pravice, t. i. reividnikacijska tožba.
Sodni postopek zaradi motenja posesti je relativno hiter. Takšen spor je prednostno obravnavan in se običajno začne v roku šestih mesecev. V primeru ponavljanja motilnih dejanj začne 30-dnevni rok teči od zadnjega motenja. Sodišče upošteva samo zadnje stanje posesti in nastalo motenje. To pomeni, da bo glavno vprašanje, na katero bo sodišče odgovarjalo, kdo je nazadnje imel posest te stvari oziroma ali je do motenja sploh prišlo, ne pa vprašanje lastništva. Če sodišče ugotovi, da je bila vaša posest res motena in je bilo motenje protipravno, izda odločbo, s katero lahko prepove motenje posesti, zahteva vrnitev motene oziroma odvzete posesti ali pa odredi druge ukrepe, ki so potrebni za zaščito posesti (npr. zahteva podrtje vrtne ute, ki si jo je sosed postavil ob meji z vami in zaradi katere dobite manj sončne svetlobe).

Če zamudite 30-dnevni rok, pa lahko v določenih primerih prenehanje motenja dosežete tudi s tožbo zaradi vznemirjanja lastninske pravice.

Če je prišlo do motenja vaše posesti, čim prej pokličite v našo pisarno in se dogovorite za sestanek ali za prve informacije pokličite naš klicni center, da veste, kako takoj postopati.

Primeri motenja posesti:
  • najemodajalec zamenja ključavnice in ne izroči ključa najemniku,

  • sosed postavi ograjo in vam tako prepreči dostop prek vaše služnostne poti,

  • sosed s traktorjem vozi v živo mejo in pri tem lomi veje grmov,

  • spreminjanje gozdne površine v pašniško,

  • postavitev omare, ki je skoraj v širini hodnika, in tako omejevanje prehoda za stanujoče,

  • odvoz pomivalnega stroja, pralnega stroja, otroške mize ipd. iz (nekoč skupnega) stanovanja,

  • odklop elektrike ali omejitev toka,

  • odstranitev poštnega nabiralnika,

  • postavitev drv na pot, dvorišče ipd.,

  • postavitev avtomobila, tovornjaka, drugega vozila za zaprtje poti ali preprečitev dostopa do dvorišča ipd.,

  • postavitev zapornice, vrvi, verige ali drugega sredstva za zaprtje poti, dvorišča ipd.,

  • motenje posesti stvari v soposesti (npr. skupna kolesarnica, drvarnica, delitev poti …) – tudi soposestnik vas ne sme motiti pri vaši posesti, torej imata oba pravico uporabljati skupno posest oz. soposest,

  • v določenih primeri lahko tudi lajež psa in podobne nevšečnosti predstavljajo motenje posesti,

  • drugi primeri, kjer se vam preprečuje posest ali soposest na določeni nepremičnini.

Samopomoč

Samovolja je v pravu praviloma prepovedana. To pomeni, da si nihče ne sme vzeti pravice v svoje roke in samovoljno preprečiti določenega dejanja. Izjemoma lahko posestnik prepreči (fizično) neko motilno ravnanje in temu se reče samopomoč. Pogoji za ukrepanje po samopomoči pa so:

Samopomoč je treba izvršiti takoj, ko je to mogoče, se pravi, ko oseba ugotovi, da je nekdo motil njeno posest. Pri tem veljajo omejitve – obstajati mora neposredna nevarnost, samopomoč mora biti nujna za zaščito in takojšnja, obenem pa ne sme biti nesorazmerna. Prav zaradi omejitev pri izvajanju samopomoči je ta tipična za primere odvzema posesti.

Zanimivosti in primeri

Pravno priznano je tudi verbalno motenje posesti, ki je videti tako, da motilec izreče tako resno grožnjo, da posestnik opusti izvrševanje posesti.