Oporoka je t. i. izjava volje posameznika, s katero ta za časa svojega življenja razpolaga s premoženjem, ki ga ima ob trenutku pisanja, lahko pa razpolaga tudi s premoženjem, ki ga bo še imel ob smrti. Slovensko pravo pozna več vrst oporok (lastnoročna, pred pričami, notarska, sodna …), pri čemer so vse enako pravno veljavne. Torej ni pomembno, v kateri obliki je zapisana, samo da ima vse potrebne sestavine, kot jih zakon zahteva za posamezno oporoko.

Oporoko lahko napravi vsak, ki je sposoben za razsojanje in je dopolnil 15 let starosti (t. i. oporočno sposoben posameznik).

Lastnoročna oporoka

Lastnoročno oporoko lahko napiše vsakdo, pri njej je pomembno, da je napisana z lastno roko (torej ne sme biti natisnjena), na koncu pa mora biti podpis. Zaželen je tudi datum oporoke, saj kasnejša oporoka razveljavlja prejšnjo v delu, kot je spremenjena.

Pisna oporoka pred pričami

Gre za oporoko, ki jo običajno pripravi pravni strokovnjak, če gre za bolj zapletena pisanja in specifičnost pri potencialnem dedovanju. V tem primeru je smiselno zadevo prepustiti nekomu, ki bo zadevo strokovno pripravil, kot si boste želeli. Če pa je oporoka preprosta in oporočitelj zgolj težko piše, pa jo lahko sestavite tudi sami, povabite dve priči, ki ne smeta biti povezani z oporoko, in se vsi podpišejo. Zelo zaželena sta datum sestave oporoke in čim bolj podroben opis premoženja ter delitve.

Takšna oblika oporoke je primerna tudi, ko oporočitelj ne želi ali zmore lastnoročno zapisati celotne oporoke. Za veljavnost te oporoke je ključno, da se oporočitelj v navzočnosti dveh prič lastnoročno podpiše in obenem izjavi, da je to njegova oporoka. Priči, ki sta bili prisotni, se prav tako podpišeta na oporoko s pristavkom, da se podpisujeta kot priči. Priča je lahko polnoletna oseba, ki ji ni vzeta poslovna sposobnost, ki zna brati in pisati.

Priče pri oporoki ne smejo biti oporočiteljevi potomci, predniki in posvojitelji, njegovi sorodniki v stranski vrsti do vštetega tretjega kolena (torej tete in strici, starši), zakonci vseh teh oseb in zakonec oporočitelja oz. z njimi izenačeni zunajzakonski partner oporočitelja.

PRAVNA POMOČ:

Če potrebujete pomoč pri svetovanju ali sestavi oporoke, pokličite v naš klicni center za hiter pravni nasvet ali se preko drugih kontaktov dogovorite za sestanek.

Sodna oporoka

Oporoka se lahko napravi tudi pred sodiščem, in sicer oporočitelj poda izjavo sodniku pristojnega sodišča, ki najprej ugotovi njegovo istovetnost, potem pa sestavi oporoko. Ta zapis oporočitelj prebere in ga podpiše, sodnik pa potrdi, da je bila oporoka podpisana v njegovi navzočnosti. Če oporočitelj ne zna brati, mu jo bo sodnik prebral v navzočnosti dveh prič, pred katerima se oporočitelj tudi podpiše in izjavi, da je to njegova oporoka.

Oporočitelj ne more zapustiti dela svoje zapuščine sodniku, ki je oporoko sestavil, pričam pri oporoki ali prednikom, potomcem, bratom, sestram ter zakoncem navedenih oseb, saj se takšna zapustitev šteje za neveljavno.

Oporoka, sestavljena v tujini ali na slovenski ladji ali med izrednim ali vojnim stanjem

Če se oporoka sestavlja v tujini, veljajo enaka pravila kot za sodno oporoko, le da vlogo sodnika opravlja konzul oziroma diplomatski predstavnik Republike Slovenije, ki opravlja konzularne zadeve. V primeru sestavljanja oporoke na slovenski ladji prav tako veljajo enaka pravila kot za sodno oporoko, vlogo sodnika pa ima v tem primeru poveljnik ladje. Oporoka, sestavljena med izrednim ali vojnim stanjem, pa je namenjena vojaškemu osebju in velja še 60 dni po prenehanju izrednega ali vojnega stanja oziroma 30 dni od prenehanja vojaške službe. Tudi zanjo se uporabljajo pravila o sodni oporoki, vlogo sodnika pa ima poveljnik čete oziroma enake ali višje enote ali pa kdo drug v prisotnosti takšnega poveljnika.

Ustna oporoka

Ta oblika oporoke je določena bolj kot izjema, saj je takšna oporoka veljavna le tedaj, ko oporočitelj zaradi izrednih razmer ne more napraviti pisne oporoke. Oporočitelj izjavi svojo poslednjo voljo pred dvema pričama, ki morata brez odlašanja zapisati njegovo izjavo in jo izročiti sodišču oziroma jo ustno ponoviti pred sodiščem, pri tem pa povedati, kdaj, kje in v kakšnih okoliščinah je oporočitelj podal svojo poslednjo voljo. Takšna oblika oporoke preneha veljati v 30 dneh po prenehanju izrednih razmer, v katerih je bila napravljena.

Inštitut nujnega deleža (nujni dediči)

Pomembno pri oporokah je poznati dejstvo, da dedno pravo varuje tako zapustnika kot dediče, da ne bi bili preveč oškodovani. Namen (dedovanja) dednega prava je, da dediči lahko po smrti svojih prednikov živijo vsaj približno podobno življenje, kot so ga imeli pred smrtjo zapustnika. Lahko bi namreč prišlo do situacije, da bi npr. oče zapustil vse svoje premoženje enemu sinu, drugi pa ne bi dobili ničesar. Za reševanje teh »problemov« je uzakonjen institut »nujnih dedičev«.

Nujni dediči so zapustnikov zakonec/zunajzakonski partner in otroci zapustnika, bratje ter sestre zapustnika pa izjemoma. Pomembno je tudi, da je višina nujnega deleža nižja od zakonitega dednega deleža in znaša njegovo polovico.