V RS poznamo Zakon o davku na dediščine in darila, ki določa plačevanje davkov na prejeta darila in v primerih dedovanja. Marsikdo v življenju kdaj kaj prejme kot darilo ali pa se veseli dobljene dediščine, ne ve pa da je po zakonu na dediščine in darila potrebno plačati tudi davek za podedovano premoženje oz. davek na dediščine in darila.
Kadar nanese govor na davek na dediščine in darila na splošno, se ta nanaša na celotno premoženje, ki ga oseba prejme v obliki dediščine ali darila. V to se ne šteje vsak znesek, ki se po zakonu smatra kot dohodek (npr. plača, kapitalski dohodki itd.). Torej če smo bolj specifični, se pod pojem premoženja smatrajo vse nepremičnine, premičnine vključno z vrednostnimi papirji in denarjem, ter premoženjske in druge stvarne pravice.
Kadar darilo oziroma dediščina zajema le premičnine (denar, vrednosti papirji,…), katerih vrednost je nižja od 5.000€ pa to ni predmet obdavčitve. Podrobneje o tem bomo spregovorili še v nadaljevanju. [1]
Davek na dediščino (Zakon o davku na dediščine in darila)
Ko govorimo o dediščinah oziroma pridobljenem premoženju, ki ga oseba deduje na zapuščinski obravnavi, je potrebno biti izredno pozoren tudi kdaj se plača davek na dediščine in darila. Na presenečenje marsikoga si je država vzela to pravico in smo podvrženi davkom, razen v določenih primerih, ki bodo opisani v nadaljevanju članka (npr. prvi dedni red, itd.). Sicer pa velja splošno pravilo, da se davek na dediščino plača na celotno dediščino, razen v primeru teh določenih izjem. Tako se na žalost plačilu davka ob prejetju dediščine ne boste mogli zlahka izogniti. Davek na dediščine in darila se začne plačevati v drugem denem redu in naprej. Davek na dediščino ali davek na dedovanje kot se v splošni rabi pogosto uporabljata imata kot rečeno svojo podlago v Zakonu o davku na dediščine in darila. Zanimivo je da je zakonodajalec združil ta dva pravna termina dediščine in darila v isti zakon. Očitno je pri obeh darilni namen in država ima očitno apetite po nečem kar smo navidez “zastonj” dobili. Mnenja smo, da so redke stvari v življenju “zastonj” ali darovane v pravem pomenu besede, saj se v življenju vse na tak ali drugačen način plača. Tako se postavlja filozofsko-pravno vprašanje po upravičenosti države, da vse situacije meče v isti koš in jih obdavčuje glede na oddaljenost od pokojnika ali pokojnice, z dednimi redi, npr. dedovanje v prvem dednem redu, dedovanje v drugem dednem redu ali dedovanje v tretjem (zadnjem) dednem redu, ne pa po povezanosti, pomoči, delu…, ki ga je nekdo opravil za drugega tekom življenja. Nekdo lahko skrbi za svogjega strica brez otrok desetletja in na koncu plača zajeten davek na dedovanje kar je seveda pravno in dejasko krivično. In to samo zato, ker ni formalno sklenil kakšne pogodbe kot napr. o dosmrtnem preživljanju ali kaj drugega. Zakon o davku na dediščine ima svojo lestvico, ki ji lahko rečemo kar “davek na dediščino lestvica” o tem kje kdo deduje oz. v kakšnem svojstvu je s pokojnikom. Lestvica davka na dediščino je predstavljena spodaj.
Višino davka določa Zakon o davku na dediščine in darila in v nadaljevanju članka boste lahko poznali kje približno se gibljejo posamezne vrednosti.
Tako kot v primeru dediščine, morate tudi pri prejetju darila plačati določen davek. Mogoče se vam to zdi čudno, da morate plačati za nekaj, kar vam je bilo podarjeno, a na žalost je tako zakonsko določeno.
Obstaja pa ena izjema, ki vas bo mogoče razveselila. Kadar vam nekdo podari darilo, ki zajema le premičnine v vrednosti do 5.000€, vam davka ne bo potrebno plačati. Čim pa je vrednost višja, se plačilu davka ne morete izogniti in plačate davek na tisto vrednost. Torej če vam nekdo podari 5.000€, vam davka ni potrebno plačati, če pa je ta znesek le malce višji, npr. 5.001€, pa to že postane predmet obdavčitve, torej plačate davek na znesek 1€(oz. na tisto vrednost, ki je presegla mejo 5.000€).
Pomembno je, da vsak, ki prejme darilo od katerega se plača davek, to napove v 15 dneh po prejemu darila pri finančnem uradu, kjer je vpisan v davčni register. [2]
Davek na dediščino 1. dedni red
Za davek na dediščine in darila – 1. dedni red – se ta ne plačuje.
V prvem dednem redu so zakonec, otroci/posvojenci, vnuki, zeti, snahe in pastorki, ki so vsi upravičeni plačila davka na dediščino.
Pri pogodbah o dosmrtnem preživljanju je treba biti izredno previden. Če zavezanci niso dediči prvega dednega reda je potrebno plačati davek. Po naših izkušnjah finančne uprave (ne nujno povsod v RS) zahtevajo izračun vrednosti »darila«. Povedano drugače, pogodba o dosmrtnem preživljanju je aleatorna ali t.im. tvegana pogodba v kateri se ne ve koliko časa bo preživljalec moral preživljati preživljanca. Torej lahko pride do situacije, kjer bo preživljanje trajalo 1 leto ali 30 let. In v tem delu je bistvena razlika med tem koliko bo odsluženo prejeto premoženje. Tveganost pogodbe, ki sta jo obe stranki sprejeli finančne uprave namreč ne jemljejo tako in želijo dokaz kaj vse je preživljalec »plačal« za preživljanca. In za to mora zavezanec (tj. preživljalec) predložiti dokaze na FURS.
Po našem mnenju je tako početje FURS zelo sporno, saj se v tem primeru pričakuje, da bo preživljalec shranil račun za sleherni strošek, ki ga je imel za preživljanca. Prav tako FURS ne upošteva nematerialne pomoči, ki je dana v obliki fizičnih opravil. Hoja v trgovino, po opravkih, kuhanje, umivanje pospravljanje in vse ostalo kar lahko pomaga preživljanec. Vsaj po naših izkušnjah FURS tega ne upošteva, kar je po našem mnenju zelo pravno sporno. Namreč pomoč, ki jo daje preživljalec ni samo materialna ali celo pogosto sploh ni materialne (finančne) narave. Marsikdo imam namreč dovolj denarja in potrebuje fizično, psihično, moralno in drugo pomoč, ki ni nujno materialne narave. In kot je nam znano večina FURS-ov tega ne upošteva nimamo pa celostne slike glede tega, saj je teh primerov, ko ni prvega dednega reda malo. Skratka, če nimate volje in interesa po tem, da bi se kregali s FURS-om svetujemo, da če greste v tako pogodbo, da si shranjujete vse račune, ki jih dobite pač od kogarkoli in česarkoli (trgovina, obleke, hrana, zdravila, ipd.). Vse to vam zna zelo koristiti, ko in če bo FURS delal obračun vrednosti nepremičnine, ki ste jo dobili in stroškov, ki ste jih imeli s preživljanjem. Če tega niste pravočasno naredili pa svetujemo neko poročilo kaj vse ste delali in plačevali in potem to dokazujete na FURS. Kakšen bo rezultat pa je druga zgodba. Vsekakor smiselno poizkusiti.
V nadaljevanju članka pa si bomo pogledali še razlago nekaterih osnovnih pojmov, ki pridejo v poštev pri plačevanju davkov, ter nekatere izjeme, ki so upravičene plačila davka.
Davčni zavezanec je fizična ali pravna oseba(društva, skladi, ustanove,…), ki prejmejo premoženje na podlagi dedovanja ali darila.
Davčna obveznost
Davčna obveznost se določa na različne načine. V kolikor govorimo o darilih, davčna obveznost nastane na dan prejema darila. Torej če prejmete darilo danes, s tem istim trenutkom postanete davčni zavezanec in morate plačati ustrezen davek.
Pri dediščinah pa davčna obveznost nastane, ko sklep o dedovanju postane pravnomočen. Enako je pri volilu.
Pri pogodbah o dosmrtnem preživljanju in darilnih pogodbah pa nastane na dan smrti preživljanca oziroma darovalca. [3]
Davčna osnova
Davek se vedno določa na podlagi vrednosti podedovanega ali darila, v času nastanka davčne obveznosti. To se stori po odbitku vseh dolgov, stroškov in bremen, ki odpadejo od premoženja.
Pri premičninah se za vrednost uporablja kar tržna vrednost, razen pri denarju, kjer je vrednost že jasna (kolikor ga je tolikšna je njegova vrednost). Velja pa pri premičninah še ena posebnost in sicer davčna osnova vsake premičnine se zniža za 5.000€. Kot smo omenili že prej, pri vseh premičninah, ki imajo manjšo vrednost od 5.000€, davka ni potrebno plačati. Pri tistih, ki presegajo vrednost 5.000€, pa se potem v skladu z zakonom odbije ta mejna vrednost 5.000€ in davek se plača na preostanek. Za primer, če dobite premičnino s tržno vrednostjo 7.000€, se pri določanju davčne osnove odbije znesek 5.000€ in vi plačate davek le na razliko, torej na 2.000€. [4]
V primeru prejema več daril istega darovalca znotraj obdobja enega leta, se davčna osnova določi glede na skupen seštevek vrednosti vseh daril.
Odmera davka
Davek na dediščino in darila se z odločbo odmeri v 30 dneh po prejemu davčne napovedi oziroma pravnomočnosti sklepa o dedovanju.
Pri odmeri davka nad darilo je treba biti izredno pazljiv, saj mora davčni zavezanec v roku 15 dni po prejemu darila, napovedati to pri finančnem uradu, kjer je vpisan v davčni register. V primeru prejema nepremičnine, pa napoved stori na davčnem uradu, kjer nepremičnina leži.
V primeru dediščine, pa davčne napovedi ni potrebno vložiti, saj odmera davka izvrši glede na podatke pravnomočnega sklepa o dedovanju.
Ko govorimo o odmeri davka na podlagi pogodbe dosmrtnem preživljanju ali darilne pogodbe v primeru smrti, pa je zavezanec dolžan prijaviti to pogodbo v 15 dneh od sklenitve pogodbe, pri finančnem uradu, kjer je premoženje ali zavezanec vpisan v davčni register. Davčno napoved pa vloži v 15 dneh po smrti.
V primeru zamude oddaje davčne napovedi, je za to predpisana ustrezna globa.
Višina davka
Davek na dediščino je določen v fiksnem znesku, kateremu se dodajo dodatki od 5 % do 39 %, glede na to v kateri dedni red je oseba uvrščena in kakšna je vrednost premoženja. Bolj kot ste od zapustnika oddaljeni in večja kot je vrednost premoženja, večji bo tudi davek na dediščino.
Če pogledamo stopnje davka, glede na dedne rede, se vrstijo tako:
– Prvi dednem redu ni davka (zakonec in otroci), oz. velja oprostitev davka,
– V drugem dednem redu znaša davek na dediščino od 500€ naprej in pribitek med 5 % in 14 % (starši, sorojenci),
– V tretjem dednem redu znaša davek na dediščino fiksno od 800€ naprej in pribitek med 8 %,in 17 % (stari starši),
– Za vse ostale dediče, ki niso v sorodstvenem razmerju pa znaša davek na dediščino fiksno (glede
na vrednost) od 1.200 € naprej in pribitki med 12 in 39 %
DAVEK NA DEDIŠČINO LESTVICA
Nekoliko podrobneje si podatke lahko ogledate v spodnjih tabelah:
a) II. dedni red (starši, bratje, sestre in njihovi potomci)
b) III. dedni red (dedi in babice)
c) vse druge osebe
Plačilo davka je potrebno izvesti v roku 30 dni od vročitve odločbe. Če davek ni plačan v predpisanem roku, se zaračunajo zamudne obresti po ,0247 odstotni dnevni obrestni meri.[5]
Oprostitev plačila davka na dediščine in darila
Kot smo že omenili, davka na dediščino ne plača oz. je oproščen ne dedič prvega dednega reda (otrok, posvojenec, zakonec ali zunajzakonski partner pokojnika), zet, snaha, pastorek in oseba, ki je s pokojnim živela v registrirani istospolni partnerski skupnosti. Enako velja za osebe, ki na njihovo mesto vstopajo na podlagi vstopne pravice. Več o dednih redih si lahko preberete v prejšnjem članku, ki je v celoti namenjen razlagi tega.
Oprostitev velja še za nekatere druge izjeme, kot so dedovanja kmetijskih zemljišč med kmeti, upravičenost plačila davka kadar so predmet dedovanja le premičnine v vrednosti do 5.000€, in še nekatere druge.
SKLEP
Davek na dedovanje obstaja in bo še naprej obstajal, ker je interes države, da ima davke povsod tam kjer se da kaj dobiti od ljudi. Sprašujemo se kdaj bo davek na sveži zrak in prosto hojo po slovenski zemlji. Zadnji davki kot NUSZ in podobni napeljujejo na to in nihče od nas ne zna, zmore ali želi vstopiti v to vojno pravične obdavčitve. Mestoma bi bilo lažje, da bi plačal vsak državljan “davek za budale” in bi ga bilo morda lažje sprejeti kot imeti vse te davke iz katerih država dela budale iz nas. Iz naših izkušenj namreč velja, da lahko nekdo živi v neki hiši, ki jo je podedoval od npr. svojega strica brez otrok, ki jo je obnavljal, plačeval stroške ipd., na koncu pa mora plačati precej davka, ki ga nima kje vzeti. Vse kar lahko stori je proda hišo v kateri živi in če je to njegovo/njeno edino premoženje si lahko mislite kje tak človek lahko končno pristane. Logično in razumljivo je da država potrebuje denar za svoje delo, kako ga dobi in še bolj pomembno kako ga porabi pa je bolj pomembno vprašanje, ki je mnogokrat prezrto, uporabljeno zgolj za manipulacijo politikov kdo bo prišel na oblast. Nikoli pa v pravem interesu ljudi.
Dr. Marko Petek
Lara Bednar
[1] Zakon o davku na dediščine in darila (ZDDD), 2. člen.
[2] Finančna uprava republike Slovenije, Davek na dediščine in darila
[3] Finančna uprava republike Slovenije, Obdavčitev z davkom na dediščine in darila.
[4] Zakon o davku na dediščine in darila (ZDDD), 5. člen.
[5] Zakon o davku na dediščine in darila (ZDDD), 8. člen.
Davek na dediščine in darila
V RS poznamo Zakon o davku na dediščine in darila, ki določa plačevanje davkov na prejeta darila in v primerih dedovanja. Marsikdo v življenju kdaj kaj prejme kot darilo ali pa se veseli dobljene dediščine, ne ve pa da je po zakonu na dediščine in darila potrebno plačati tudi davek za podedovano premoženje oz. davek na dediščine in darila.
Kadar nanese govor na davek na dediščine in darila na splošno, se ta nanaša na celotno premoženje, ki ga oseba prejme v obliki dediščine ali darila. V to se ne šteje vsak znesek, ki se po zakonu smatra kot dohodek (npr. plača, kapitalski dohodki itd.). Torej če smo bolj specifični, se pod pojem premoženja smatrajo vse nepremičnine, premičnine vključno z vrednostnimi papirji in denarjem, ter premoženjske in druge stvarne pravice.
Kadar darilo oziroma dediščina zajema le premičnine (denar, vrednosti papirji,…), katerih vrednost je nižja od 5.000€ pa to ni predmet obdavčitve. Podrobneje o tem bomo spregovorili še v nadaljevanju. [1]
Davek na dediščino (Zakon o davku na dediščine in darila)
Ko govorimo o dediščinah oziroma pridobljenem premoženju, ki ga oseba deduje na zapuščinski obravnavi, je potrebno biti izredno pozoren tudi kdaj se plača davek na dediščine in darila. Na presenečenje marsikoga si je država vzela to pravico in smo podvrženi davkom, razen v določenih primerih, ki bodo opisani v nadaljevanju članka (npr. prvi dedni red, itd.). Sicer pa velja splošno pravilo, da se davek na dediščino plača na celotno dediščino, razen v primeru teh določenih izjem. Tako se na žalost plačilu davka ob prejetju dediščine ne boste mogli zlahka izogniti. Davek na dediščine in darila se začne plačevati v drugem denem redu in naprej. Davek na dediščino ali davek na dedovanje kot se v splošni rabi pogosto uporabljata imata kot rečeno svojo podlago v Zakonu o davku na dediščine in darila. Zanimivo je da je zakonodajalec združil ta dva pravna termina dediščine in darila v isti zakon. Očitno je pri obeh darilni namen in država ima očitno apetite po nečem kar smo navidez “zastonj” dobili. Mnenja smo, da so redke stvari v življenju “zastonj” ali darovane v pravem pomenu besede, saj se v življenju vse na tak ali drugačen način plača. Tako se postavlja filozofsko-pravno vprašanje po upravičenosti države, da vse situacije meče v isti koš in jih obdavčuje glede na oddaljenost od pokojnika ali pokojnice, z dednimi redi, npr. dedovanje v prvem dednem redu, dedovanje v drugem dednem redu ali dedovanje v tretjem (zadnjem) dednem redu, ne pa po povezanosti, pomoči, delu…, ki ga je nekdo opravil za drugega tekom življenja. Nekdo lahko skrbi za svogjega strica brez otrok desetletja in na koncu plača zajeten davek na dedovanje kar je seveda pravno in dejasko krivično. In to samo zato, ker ni formalno sklenil kakšne pogodbe kot napr. o dosmrtnem preživljanju ali kaj drugega. Zakon o davku na dediščine ima svojo lestvico, ki ji lahko rečemo kar “davek na dediščino lestvica” o tem kje kdo deduje oz. v kakšnem svojstvu je s pokojnikom. Lestvica davka na dediščino je predstavljena spodaj.
Višino davka določa Zakon o davku na dediščine in darila in v nadaljevanju članka boste lahko poznali kje približno se gibljejo posamezne vrednosti.
Če se zanimate za dedovanje in bi si želeli izvedeti več o tem kaj bo vaša dediščina, si to preberite tukaj: https://www.op-petek.si/podrocja-dela/dedovanje-oporoka-in-nujni-delez/
Davek na darila
Tako kot v primeru dediščine, morate tudi pri prejetju darila plačati določen davek. Mogoče se vam to zdi čudno, da morate plačati za nekaj, kar vam je bilo podarjeno, a na žalost je tako zakonsko določeno.
Obstaja pa ena izjema, ki vas bo mogoče razveselila. Kadar vam nekdo podari darilo, ki zajema le premičnine v vrednosti do 5.000€, vam davka ne bo potrebno plačati. Čim pa je vrednost višja, se plačilu davka ne morete izogniti in plačate davek na tisto vrednost. Torej če vam nekdo podari 5.000€, vam davka ni potrebno plačati, če pa je ta znesek le malce višji, npr. 5.001€, pa to že postane predmet obdavčitve, torej plačate davek na znesek 1€(oz. na tisto vrednost, ki je presegla mejo 5.000€).
Pomembno je, da vsak, ki prejme darilo od katerega se plača davek, to napove v 15 dneh po prejemu darila pri finančnem uradu, kjer je vpisan v davčni register. [2]
Davek na dediščino 1. dedni red
Za davek na dediščine in darila – 1. dedni red – se ta ne plačuje.
V prvem dednem redu so zakonec, otroci/posvojenci, vnuki, zeti, snahe in pastorki, ki so vsi upravičeni plačila davka na dediščino.
Če vas zanima več o dednih redih in načinu dedovanja, pa vas vabimo k branju članka, ki je namenjen ravno tej tematiki: https://www.op-petek.si/civilno-pravo/dedni-red-prvi-drugi-davki/
Davek pri pogodbi o dosmrtnem preživljanju
Pri pogodbah o dosmrtnem preživljanju je treba biti izredno previden. Če zavezanci niso dediči prvega dednega reda je potrebno plačati davek. Po naših izkušnjah finančne uprave (ne nujno povsod v RS) zahtevajo izračun vrednosti »darila«. Povedano drugače, pogodba o dosmrtnem preživljanju je aleatorna ali t.im. tvegana pogodba v kateri se ne ve koliko časa bo preživljalec moral preživljati preživljanca. Torej lahko pride do situacije, kjer bo preživljanje trajalo 1 leto ali 30 let. In v tem delu je bistvena razlika med tem koliko bo odsluženo prejeto premoženje. Tveganost pogodbe, ki sta jo obe stranki sprejeli finančne uprave namreč ne jemljejo tako in želijo dokaz kaj vse je preživljalec »plačal« za preživljanca. In za to mora zavezanec (tj. preživljalec) predložiti dokaze na FURS.
Po našem mnenju je tako početje FURS zelo sporno, saj se v tem primeru pričakuje, da bo preživljalec shranil račun za sleherni strošek, ki ga je imel za preživljanca. Prav tako FURS ne upošteva nematerialne pomoči, ki je dana v obliki fizičnih opravil. Hoja v trgovino, po opravkih, kuhanje, umivanje pospravljanje in vse ostalo kar lahko pomaga preživljanec. Vsaj po naših izkušnjah FURS tega ne upošteva, kar je po našem mnenju zelo pravno sporno. Namreč pomoč, ki jo daje preživljalec ni samo materialna ali celo pogosto sploh ni materialne (finančne) narave. Marsikdo imam namreč dovolj denarja in potrebuje fizično, psihično, moralno in drugo pomoč, ki ni nujno materialne narave. In kot je nam znano večina FURS-ov tega ne upošteva nimamo pa celostne slike glede tega, saj je teh primerov, ko ni prvega dednega reda malo. Skratka, če nimate volje in interesa po tem, da bi se kregali s FURS-om svetujemo, da če greste v tako pogodbo, da si shranjujete vse račune, ki jih dobite pač od kogarkoli in česarkoli (trgovina, obleke, hrana, zdravila, ipd.). Vse to vam zna zelo koristiti, ko in če bo FURS delal obračun vrednosti nepremičnine, ki ste jo dobili in stroškov, ki ste jih imeli s preživljanjem. Če tega niste pravočasno naredili pa svetujemo neko poročilo kaj vse ste delali in plačevali in potem to dokazujete na FURS. Kakšen bo rezultat pa je druga zgodba. Vsekakor smiselno poizkusiti.
Za več informacij o pogodbi o dosmrtnem preživljanju sledite povezavi: https://www.op-petek.si/podrocja-dela/pogodba-o-dosmrtnem-prezivljanju-izrocilna-pogodba-in-preuzitek/
V nadaljevanju članka pa si bomo pogledali še razlago nekaterih osnovnih pojmov, ki pridejo v poštev pri plačevanju davkov, ter nekatere izjeme, ki so upravičene plačila davka.
Davčni zavezanec je fizična ali pravna oseba(društva, skladi, ustanove,…), ki prejmejo premoženje na podlagi dedovanja ali darila.
Davčna obveznost
Davčna obveznost se določa na različne načine. V kolikor govorimo o darilih, davčna obveznost nastane na dan prejema darila. Torej če prejmete darilo danes, s tem istim trenutkom postanete davčni zavezanec in morate plačati ustrezen davek.
Pri dediščinah pa davčna obveznost nastane, ko sklep o dedovanju postane pravnomočen. Enako je pri volilu.
Pri pogodbah o dosmrtnem preživljanju in darilnih pogodbah pa nastane na dan smrti preživljanca oziroma darovalca. [3]
Davčna osnova
Davek se vedno določa na podlagi vrednosti podedovanega ali darila, v času nastanka davčne obveznosti. To se stori po odbitku vseh dolgov, stroškov in bremen, ki odpadejo od premoženja.
Pri premičninah se za vrednost uporablja kar tržna vrednost, razen pri denarju, kjer je vrednost že jasna (kolikor ga je tolikšna je njegova vrednost). Velja pa pri premičninah še ena posebnost in sicer davčna osnova vsake premičnine se zniža za 5.000€. Kot smo omenili že prej, pri vseh premičninah, ki imajo manjšo vrednost od 5.000€, davka ni potrebno plačati. Pri tistih, ki presegajo vrednost 5.000€, pa se potem v skladu z zakonom odbije ta mejna vrednost 5.000€ in davek se plača na preostanek. Za primer, če dobite premičnino s tržno vrednostjo 7.000€, se pri določanju davčne osnove odbije znesek 5.000€ in vi plačate davek le na razliko, torej na 2.000€. [4]
V primeru prejema več daril istega darovalca znotraj obdobja enega leta, se davčna osnova določi glede na skupen seštevek vrednosti vseh daril.
Odmera davka
Davek na dediščino in darila se z odločbo odmeri v 30 dneh po prejemu davčne napovedi oziroma pravnomočnosti sklepa o dedovanju.
Pri odmeri davka nad darilo je treba biti izredno pazljiv, saj mora davčni zavezanec v roku 15 dni po prejemu darila, napovedati to pri finančnem uradu, kjer je vpisan v davčni register. V primeru prejema nepremičnine, pa napoved stori na davčnem uradu, kjer nepremičnina leži.
V primeru dediščine, pa davčne napovedi ni potrebno vložiti, saj odmera davka izvrši glede na podatke pravnomočnega sklepa o dedovanju.
Ko govorimo o odmeri davka na podlagi pogodbe dosmrtnem preživljanju ali darilne pogodbe v primeru smrti, pa je zavezanec dolžan prijaviti to pogodbo v 15 dneh od sklenitve pogodbe, pri finančnem uradu, kjer je premoženje ali zavezanec vpisan v davčni register. Davčno napoved pa vloži v 15 dneh po smrti.
V primeru zamude oddaje davčne napovedi, je za to predpisana ustrezna globa.
Višina davka
Davek na dediščino je določen v fiksnem znesku, kateremu se dodajo dodatki od 5 % do 39 %, glede na to v kateri dedni red je oseba uvrščena in kakšna je vrednost premoženja. Bolj kot ste od zapustnika oddaljeni in večja kot je vrednost premoženja, večji bo tudi davek na dediščino.
Če pogledamo stopnje davka, glede na dedne rede, se vrstijo tako:
– Prvi dednem redu ni davka (zakonec in otroci), oz. velja oprostitev davka,
– V drugem dednem redu znaša davek na dediščino od 500€ naprej in pribitek med 5 % in 14 % (starši, sorojenci),
– V tretjem dednem redu znaša davek na dediščino fiksno od 800€ naprej in pribitek med 8 %,in 17 % (stari starši),
– Za vse ostale dediče, ki niso v sorodstvenem razmerju pa znaša davek na dediščino fiksno (glede
na vrednost) od 1.200 € naprej in pribitki med 12 in 39 %
DAVEK NA DEDIŠČINO LESTVICA
Nekoliko podrobneje si podatke lahko ogledate v spodnjih tabelah:
a) II. dedni red (starši, bratje, sestre in njihovi potomci)
b) III. dedni red (dedi in babice)
c) vse druge osebe
Plačilo davka je potrebno izvesti v roku 30 dni od vročitve odločbe. Če davek ni plačan v predpisanem roku, se zaračunajo zamudne obresti po ,0247 odstotni dnevni obrestni meri.[5]
Oprostitev plačila davka na dediščine in darila
Kot smo že omenili, davka na dediščino ne plača oz. je oproščen ne dedič prvega dednega reda (otrok, posvojenec, zakonec ali zunajzakonski partner pokojnika), zet, snaha, pastorek in oseba, ki je s pokojnim živela v registrirani istospolni partnerski skupnosti. Enako velja za osebe, ki na njihovo mesto vstopajo na podlagi vstopne pravice. Več o dednih redih si lahko preberete v prejšnjem članku, ki je v celoti namenjen razlagi tega.
Oprostitev velja še za nekatere druge izjeme, kot so dedovanja kmetijskih zemljišč med kmeti, upravičenost plačila davka kadar so predmet dedovanja le premičnine v vrednosti do 5.000€, in še nekatere druge.
SKLEP
Davek na dedovanje obstaja in bo še naprej obstajal, ker je interes države, da ima davke povsod tam kjer se da kaj dobiti od ljudi. Sprašujemo se kdaj bo davek na sveži zrak in prosto hojo po slovenski zemlji. Zadnji davki kot NUSZ in podobni napeljujejo na to in nihče od nas ne zna, zmore ali želi vstopiti v to vojno pravične obdavčitve. Mestoma bi bilo lažje, da bi plačal vsak državljan “davek za budale” in bi ga bilo morda lažje sprejeti kot imeti vse te davke iz katerih država dela budale iz nas. Iz naših izkušenj namreč velja, da lahko nekdo živi v neki hiši, ki jo je podedoval od npr. svojega strica brez otrok, ki jo je obnavljal, plačeval stroške ipd., na koncu pa mora plačati precej davka, ki ga nima kje vzeti. Vse kar lahko stori je proda hišo v kateri živi in če je to njegovo/njeno edino premoženje si lahko mislite kje tak človek lahko končno pristane. Logično in razumljivo je da država potrebuje denar za svoje delo, kako ga dobi in še bolj pomembno kako ga porabi pa je bolj pomembno vprašanje, ki je mnogokrat prezrto, uporabljeno zgolj za manipulacijo politikov kdo bo prišel na oblast. Nikoli pa v pravem interesu ljudi.
Dr. Marko Petek
Lara Bednar
[1] Zakon o davku na dediščine in darila (ZDDD), 2. člen.
[2] Finančna uprava republike Slovenije, Davek na dediščine in darila
[3] Finančna uprava republike Slovenije, Obdavčitev z davkom na dediščine in darila.
[4] Zakon o davku na dediščine in darila (ZDDD), 5. člen.
[5] Zakon o davku na dediščine in darila (ZDDD), 8. člen.