V naši praksi večkrat dobimo vprašanje kakšno je »dedovanje po možu«, zato se tokrat obračamo na to precej perečo temo. Torej v omenjenem članku bomo navajali kako poteka dedovanje po možu oz. partnerju, ki se kot zunajzakonski partner izenačuje z možem oz. zakonsko zvezo.
Dedovanje po možu lahko skladno z zakonom o dedovanju »pade« v prvi ali drugi dedni red. Navedeno je s stališča dediča sicer mestoma nepomembno, vendar pa je pomembno v kateri dedni red pride tako imenovano dedovanje po možu, zaradi deležev in kdo so potencialni dediči.
Dedovanje po možu v prvem dednem redu
Prvo vprašanje, ki ga je treba nasloviti pri dedovanju po možu je ali je imel zapustnik torej mož tudi kakšne otroke ali ne. Ni pomembno ali so bili otroci iz te zakonske zveze ali iz kakšne druge, v vsakem primeru otroci v prvem dednem redu dedujejo skupaj s ženo oz. partnerko.
Primer:
Če je imel mož dva otroka iz iste ali prejšnje zakonske zveze ta dva otroka dedujeta skupaj z ženo pokojnega. Pri tem ni pomembno ali sta otroka tudi otroka žene, ki je dedinja ali iz morebitnega prejšnjega zakona oz. zakonske zveze. V tem primeru dedovanje po možu poteka na način, da vsi dediči dedujejo po enakih deležih torej bo vsak dobil 1/3 zapuščine, vsak otrok in žena po pokojnem možu. Zadeva je seveda drugačna, če je oporočno dedovanje. V tem primeru se stvari spremenijo in velja oporoka in uporaba nujnih dedičev in nujnih deležev.
V isto skupino kot žena sodi tudi izven zakonska partnerica. V nepravnem jeziku bi lahko v tem primeru govorili o dedovanju po partnerju s katerim oseba ni bila poročena. Je pa potrebno izpostaviti, da mora biti dedovanje po partnerju izpolnjen pogoj, da je šlo za izven zakonsko skupnost, kar se lahko ugotavlja kot predhodno vprašanje.
Dedovanje po možu je torej ena najbolj klasičnih oblik dedovanja, ki se v slovenski sodni praksi redno uporablja.
Dedovanje po možu v drugem dednem redu
Če pokojni mož ni imel otrok potem se dedovanje izvede v drugem dednem redu, kjer dedujejo pokojnikova žena in moževi starši, pri čemer pokojnikova žena dobi polovico zapuščine drugo polovico pa njegovi starši. V tem primeru, torej če gre za dedovanje po možu brez otrok deduje pokojnikova žena eno polovico zapuščine. To seveda velja pod pogojem, da zapustnik ni napravil oporoke in gre za zakonito dedovanje. Če je bila sestavljena oporoka si poglejte glede oporočnega dedovanja in nujnih deležev ter nujnih dedičev.
V skladu z navedenim je torej v konkretnem primeru dedovanja po možu treba najprej preveriti ali ste dedinja v prvem ali drugem dednem redu in potem kakšen delež vam pripada.
Dedovanje po možu v primeru ločitve oz. razveze
Obstaja še izjema dedovanja možu, če sta se partnerja ločila ali bila v postopku ločitve. V tem primeru dediči ločitveni postopek, ki je bil že začet nadaljujejo in s tem dedinjo ženo izločijo iz dedovanja. V kolikor pa je šlo za dedovanje po partnerki pa zadošča da se je zunajzakonska skupnost razpadla oz. povedano po domače, da sta šla narazen. Seveda v primeru spora ali sta šla narazen ali ne ali je zunajzakonska skupnost obstajala ali ne je to potrebno ugotavljati v pravdnem postopku, torej v ločeni pravdi.
Skladno z navedenim je dedovanje po možu relativno enostavno in običajno poteka brez večjih posebnosti, saj če gre za uradno poroko le ta velja in je žena v tem primeru dedinja, če ni bilo vložene ločitve, vprašanje je samo ali deduje skupaj s pokojnikovimi otroci ali pa s pokojnikovimi starši. Vse to kot rečeno velja pod pogojem da ni bila napravljena oporoka.
KDAJ DO ODVETNIKA – NE SPREGLEJTE – previdnost pri morebitni izločitvi ali manipulaciji
V praksi pa so nemalokrat primeri, da želijo otroci ali drugi dediči izločiti ženo ali partnerico pokojnega, zlasti v primerih, ko nista imela skupnih otrok oz. sta imela vsak svoje otroke iz drugega razmerja. Nemalokrat poskušajo otroci pokojnika izločiti ženo ali partnerko iz dedovanja, saj ni njihova mama in posledično nastopajo v »sovražnih« vlogah. V takih primerih svetujemo obisk naše odvetniške pisarne, da se pogovorimo o možnih scenarijih in nevarnostih, ki jih ni malo in so v praksi relativno pogosti.
Seveda so še druge manipulacije in zlorabe, ki se dogajajo med starši, brati in sestrami na kar je treba biti previden. Če začutite kakršnokoli nepoštenost je smiselno preveriti ali je vaša intuicija pravilna.
Investicija v preventivo se lahko tudi 10 x povrne, če se s tem preči/pripravi na morebitni sodni postopek.
Dedovanje po možu
Dedovanje po možu v prvem dednem redu
Primer v praksi
Dedovanje po možu v drugem dednem redu
Dedovanje po možu v primeru ločitve oz. razveze
V naši praksi večkrat dobimo vprašanje kakšno je »dedovanje po možu«, zato se tokrat obračamo na to precej perečo temo. Torej v omenjenem članku bomo navajali kako poteka dedovanje po možu oz. partnerju, ki se kot zunajzakonski partner izenačuje z možem oz. zakonsko zvezo.
Dedovanje po možu lahko skladno z zakonom o dedovanju »pade« v prvi ali drugi dedni red. Navedeno je s stališča dediča sicer mestoma nepomembno, vendar pa je pomembno v kateri dedni red pride tako imenovano dedovanje po možu, zaradi deležev in kdo so potencialni dediči.
Dedovanje po možu v prvem dednem redu
Prvo vprašanje, ki ga je treba nasloviti pri dedovanju po možu je ali je imel zapustnik torej mož tudi kakšne otroke ali ne. Ni pomembno ali so bili otroci iz te zakonske zveze ali iz kakšne druge, v vsakem primeru otroci v prvem dednem redu dedujejo skupaj s ženo oz. partnerko.
Primer:
Če je imel mož dva otroka iz iste ali prejšnje zakonske zveze ta dva otroka dedujeta skupaj z ženo pokojnega. Pri tem ni pomembno ali sta otroka tudi otroka žene, ki je dedinja ali iz morebitnega prejšnjega zakona oz. zakonske zveze. V tem primeru dedovanje po možu poteka na način, da vsi dediči dedujejo po enakih deležih torej bo vsak dobil 1/3 zapuščine, vsak otrok in žena po pokojnem možu. Zadeva je seveda drugačna, če je oporočno dedovanje. V tem primeru se stvari spremenijo in velja oporoka in uporaba nujnih dedičev in nujnih deležev.
V isto skupino kot žena sodi tudi izven zakonska partnerica. V nepravnem jeziku bi lahko v tem primeru govorili o dedovanju po partnerju s katerim oseba ni bila poročena. Je pa potrebno izpostaviti, da mora biti dedovanje po partnerju izpolnjen pogoj, da je šlo za izven zakonsko skupnost, kar se lahko ugotavlja kot predhodno vprašanje.
Dedovanje po možu je torej ena najbolj klasičnih oblik dedovanja, ki se v slovenski sodni praksi redno uporablja.
Dedovanje po možu v drugem dednem redu
Če pokojni mož ni imel otrok potem se dedovanje izvede v drugem dednem redu, kjer dedujejo pokojnikova žena in moževi starši, pri čemer pokojnikova žena dobi polovico zapuščine drugo polovico pa njegovi starši. V tem primeru, torej če gre za dedovanje po možu brez otrok deduje pokojnikova žena eno polovico zapuščine. To seveda velja pod pogojem, da zapustnik ni napravil oporoke in gre za zakonito dedovanje. Če je bila sestavljena oporoka si poglejte glede oporočnega dedovanja in nujnih deležev ter nujnih dedičev.
V skladu z navedenim je torej v konkretnem primeru dedovanja po možu treba najprej preveriti ali ste dedinja v prvem ali drugem dednem redu in potem kakšen delež vam pripada.
Dedovanje po možu v primeru ločitve oz. razveze
Obstaja še izjema dedovanja možu, če sta se partnerja ločila ali bila v postopku ločitve. V tem primeru dediči ločitveni postopek, ki je bil že začet nadaljujejo in s tem dedinjo ženo izločijo iz dedovanja. V kolikor pa je šlo za dedovanje po partnerki pa zadošča da se je zunajzakonska skupnost razpadla oz. povedano po domače, da sta šla narazen. Seveda v primeru spora ali sta šla narazen ali ne ali je zunajzakonska skupnost obstajala ali ne je to potrebno ugotavljati v pravdnem postopku, torej v ločeni pravdi.
Skladno z navedenim je dedovanje po možu relativno enostavno in običajno poteka brez večjih posebnosti, saj če gre za uradno poroko le ta velja in je žena v tem primeru dedinja, če ni bilo vložene ločitve, vprašanje je samo ali deduje skupaj s pokojnikovimi otroci ali pa s pokojnikovimi starši. Vse to kot rečeno velja pod pogojem da ni bila napravljena oporoka.
KDAJ DO ODVETNIKA – NE SPREGLEJTE – previdnost pri morebitni izločitvi ali manipulaciji
V praksi pa so nemalokrat primeri, da želijo otroci ali drugi dediči izločiti ženo ali partnerico pokojnega, zlasti v primerih, ko nista imela skupnih otrok oz. sta imela vsak svoje otroke iz drugega razmerja. Nemalokrat poskušajo otroci pokojnika izločiti ženo ali partnerko iz dedovanja, saj ni njihova mama in posledično nastopajo v »sovražnih« vlogah. V takih primerih svetujemo obisk naše odvetniške pisarne, da se pogovorimo o možnih scenarijih in nevarnostih, ki jih ni malo in so v praksi relativno pogosti.
Seveda so še druge manipulacije in zlorabe, ki se dogajajo med starši, brati in sestrami na kar je treba biti previden. Če začutite kakršnokoli nepoštenost je smiselno preveriti ali je vaša intuicija pravilna.
Investicija v preventivo se lahko tudi 10 x povrne, če se s tem preči/pripravi na morebitni sodni postopek.