Dr. Marko Petek

Zanimiva anekdota se skriva v besedni zvezi »navaden človek«. Moj mlajši sin Maks je v drugem razredu osnovne šole učiteljicam, ki so se ob neki priliki pogovarjale o meni in kaj delam v življenju, njega vprašale v smislu »Kaj dela ali je delal tvoj oči?«, odgovoril, da sem bil policist, ko pa so ga vprašale kaj pa počne sedaj pa je odvrnil, da sedaj sem pa navaden človek. Tako je moj sin očitno dojemal moje delo in odvetništvo in gotovo lahko rečem, da je dobro zadel in odvetništvo ni zgolj poklic, ampak je svojevrstna »avantura« in način življenja.

Marko Petek je svojo karierno pot je začel leta 1994, ko se je zaposlil na policiji, takratni Republiški prometni postaji policije. Šlo je za specifično prometno postajo, ki se je ukvarjala s specifikami na področju prometa (tovorna vozila, avtobusi, prevoz nevarnih snovi, taxi vozila). Povedano po domače zlasti se je te postaja ukvarjala z delom, ki ga praktično nihče drug (vsaj tedaj) ni opravljal, prav tako je bilo delo na področju cele Slovenije, kar je preprečevalo lokalno poznavanje »policijskih šefov« in razne čudno posle.

Leta 1997 je svojo poklicno pot nadaljeval pri varovanju oseb in objektov, kjer je kot pomočnik vodje izmene pomagal pri organizaciji in delu varovanja državnih objektov kot državni zbor, vlada, različne ambasade in podobno. Leta 1999 se je vrnil na prometno policijo kot pomočnik komandirja in 2002 svoj pot nadaljeval na Oddelku za gospodarsko kriminaliteto v Ljubljani kot kriminalist na t.im. kriminaliteti belega ovratnika. Največje »odkritje/spoznanstvo« tistega časa je bil gotovo podatek, da je od ovadbe do obsodbe pripeljanih zgolj 2 % osumljenih, kar je bilo zaskrbljujoče in upamo, da so statistike danes drugačne.

Leta 2007 se je zaposlil pri odvetniku Andreju Rauterju in potem samostojno pot nadaljeval leta 2010 v okviru Odvetniške pisarne Petek.

Na policiji je opravljal številne naloge tako s področja prometa, varovanja oseb in objektov, varovanja prevoza denarja, zadnja leta pa je delal na gospodarskem oddelku kriminalistične policije.

Je avtor več člankov in prispevkov, predaval je na različnih seminarjih, njegov cilj v življenju pa je ljudem reševati njihove probleme. Problemi se sicer pogosto začnejo pri pravu, rešitev pa se vedno išče širše kot zgolj v pravnih normah. Že Cicero je rekel, da je najvišje pravo lahko največja krivica, zato je probleme treba reševati celovito in cum grano salis (s kančkom soli). Reševanje pravnih problemov je pogosto povezano z veliko živci, stresa in nenazadnje stroški, zato je modrost poravnavanja in popuščanja v pravem trenutku včasih največja zmaga!