PRED(POROČNA) POGODBA

icon13. 05. 2020/Civilno pravo

(PRED) POROČNA POGODBA – KAJ JE IN KDAJ JO SKLEPATI.

Uveljavitev in namen

(Pred)poročna pogodba se je uveljavila z Družinskim zakonikom maja 2019. Bistvo predporočne pogodbe je v tem, da premoženjsko pravna razmerja med zakoncema ureja drugače kot jih je določil zakon. Zakon namreč določa, da se vse skupno ustvarjeno premoženje zakoncev deli v razmerju   50:50 %. S Pogodbo o ureditvi premoženjskih razmerjih pa lahko zakonca določita drugačen premoženjski režim.

Pomen v praksi

V praksi to pomeni, da vse kar sta zakonca skupaj pridobivala v času trajanja zakonske ali izvenzakonske skupnosti, predstavlja njuno skupno premoženje in tu pogosto prihaja do napačne interpretacije, kaj skupno premoženje je oz. predstavlja. Skladno z zakonom se skupno premoženje deli 50:50, seveda pa lahko vsak zakonec dokazuje, če pride do razveze, da je njegov delež na skupnem premoženju večji. S poročno ali predporočno pogodbo zakonca določata ta odstotek/ razmerje drugače. Problem v praksi nastane, ker si ljudje napačno predstavljajo, kaj pomeni beseda skupno premoženje in kaj v njega sodi. Običajno ljudje menijo, da se tu upoštevajo zgolj finančni prispevki posameznika, kar ne drži. Družinski zakonik namreč določa, da se pri ustvarjanju skupnega premoženja upošteva tudi faktor skrbi za posameznega zakonca, skrb za otroke, gospodinjstvo, družino, itd. V praksi bodo to primeri, ko bo en zakonec npr. doma skrbel za dom in družino, drug zakonec pa bo finančno skrbel za družinske potrebe. Ljudje pogosto mislijo, da večino tega premoženja, ki ga je ta drugi zakonec pridobil, predstavlja njegov delež, ki se ne deli. To je v praksi najbolj pogosta in temeljna zmota, da ljudje mislijo, da v njihovo premoženjsko sfero spada tisto premoženje, ki so ga ustvarili sami s plačo ali drugimi prihodki tekom trajanja zakonske zveze.

Kaj se deli – pojem skupnega premoženja

V skupno premoženje ne sodijo stvari, ki so bile pridobljene pred zakonom in tisto kar ne sodi v skupno sfero, npr. premoženje dano kot darila posameznemu zakoncu, dedovanja, nezgodne odškodnine, in druge stvari ki so vezane izključno na posameznega zakonca in niso v povezavi z njunim skupnim življenjem. To premoženje je posebno premoženje posameznega zakonca, ki ne spada v skupno premoženje.

V (Pred)poročni pogodbi bosta zakonca dogovorila obseg vsega premoženja, premoženja, ki ga ima posamezni zakonec, skupno premoženje in kakšen je dogovor za naprej. Vsi poznamo primere predporočnih pogodb iz ameriških filmov, tako imenovanih Prenuptial Agreement. Ljudje ali družine, ki imajo več premoženja, želijo zaščititi svoje premoženje z namenom, da drugi zakonec nima vpliva ali pravice do tega premoženja. Poenostavljeno povedano to pomeni, da imam jaz npr. podjetje, ki je vredno 10 milijonov EUR ali pa moja družina in ko se jaz poročim se moja bodoča žena odpove kakršnemukoli deležu na temu premoženju tudi v prihodnosti (kar je pomembno zlasti, če se veča vrednost podjetja). In to je bistvo in namen predporočne pogodbe, saj dosedanja zakonodaja tega ni omogočala in je lahko prihajalo do relativno težkih in zahtevnih tožb v primeru razvez. Istočasno predporočna ali poročna pogodba lahko določa premoženjski režim, ki je drugačen od delitve 50:50 %. Primer bi bil, da bi imel jaz uspešno podjetje in se s partnerko dogovoriva, da se njej izplača določen fiksni delež denarja v primeru razveze.

Naslednja možnost, ki se ureja in je relativno pogosta med zakonci je, da si lahko zakonci delijo premoženjski režim glede na plače. V slovenski praksi je po mojih izkušnjah relativno pogosto, da si zakonci premoženje delijo na način, da vsakemu zakoncu pripada in ostane njegova plača.

Iz prakse namreč dobivamo največ primerov tovrstnih pogodb pri poslovno uspešnih zakoncih, ki želita vsak zaščiti svojo plačo, kar je drugače kot veleva zakon. Problem je, ker ljudje niti ne razumejo kakšna je zakonska delitev in opredelitev skupnega premoženja.

Kdaj sklepati (pred)poročno pogodbo?

Predporočno pogodbo je smiselno sklepati takrat, ko obstaja neko premoženje za deliti. Seveda že nakup stanovanja lahko predstavlj izziv, če je en vložil svoje posebno premoženje v ta nakup, zraven najet kredit itd., saj se s tem stvari komplicirajo. Bolj kot so kompleksa razmerja, več kot je premoženja, bolj smiselno je skleniti tako pogodbo. Danes so tudi že uveljavljane družinske ustave, kjer družbeniki družinskih podjetji želijo zaščiti družinsko premoženje, da se ne bi preveč delilo med partnerje družinskega podjetja in njihove potencialne dediče, ki niso neposredno otroci obeh zakoncev in v tem primeru predporočna ali poročna pogodba lahko zelo dobro pride v poštev.

Ali lahko zunajzakonska partnerja skleneta predporočno ali poročno pogodbo?

Iz teorije , ki se veže na Družinski zakonik izhaja, da to ni mogoče. Tako Jasmina Potrč (na: https://www.iusinfo.si/medijsko-sredisce/v-srediscu/238414; 13.5.2020) navaja, da zakon veže sklenitev predporočne pogodbe na sklenitev zakonske in šele s sklenitvijo (če še ni sklenjena) zakonske zveze taka pogodba postane perfektna, kar pomeni, da se uveljavi s predložitvijo potrdila o sklenitvi zakonske zveze notarju. Avtorica nadaljuje, da je v zadnjem odstavku 85. člena določeno, da se lahko tudi zunajzakonska partnerja, če to želita, s posebno pogodbo, ki ni pogodba o ureditvi premoženjskopravnih razmerij v pravem pomenu besede, izogneta zakonitemu premoženjskemu režimu. Določba vsebuje napotilo, da se določbe tega zakonika o pogodbi o ureditvi premoženjskopravnih razmerij primerno uporabljajo tudi za dogovore o premoženjskem režimu med zunajzakonskima partnerjema. Navedeno pomeni, da lahko skleneta pododbno pogodbo, ki sama po sebi ni “(pred)poročna pogodba”, vednar se v njej lahko dogovorita smiselno enako kot zakonci.

Oblika sklenitve (pred)poročne pogodbe in možnost izpodbijanja le-te

Pogodba mora biti sklenjena v notarski obliki in registrirana v registru pogodb. Če ni registracije pogodbe, potem so lahko eventualne tretje osebe, to so upniki, ki bi lahko posegli po premoženju enega ali drugega zakonca, ki bi bil v dolgovih, v upravičeni domnevi, da velja premoženjski režim 50:50 %. Ti upniki posledično lahko vložijo tožbo, kjer zahtevajo ugotovitev, da je vsak zakonec lastnik 50% njunega skupnega premoženja.

V praksi taka pogodba izgleda tako, da zakonca v tej pogodbi najprej določita obseg skupnega premoženja, torej ne tisto, kar je njuno posebno premoženje, kot smo omenjali prej (darila, dediščine….) in potem, kako se skupno premoženje deli. Povedano po domače, če imata zakonca hišo, avtomobil, jadrnico in vikend se lahko dogovorita, da bo eden zakonec dobil hišo in avto drugi zakonec bo dobil jadrnico in vikend, sredstva na računih pa npr. vsak svoja (to je zgolj ena možnost). Seveda pa je izrednega pomena, da se v uvodnih/začetnih določbah najprej določi sploh obseg skupnega premoženja in v tem delu prihaja v praksi do največ težav, ker si zakonci že uvodoma lastijo pravico delitve, še preden je bilo to premoženje ugotovljeno.

Problem nastane, če pride do prikrivanja premoženja, s tem pa taka pogodba oz. njena določila lahko postane izpodbojna.

Dr. Marko Petek, odvetnik in

Medina Radončič, univerzitetna diplomirana pravnica